10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/1

---

SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 27. maja 2004

v zadevi 285/02 (predlog za sprejem predhodne odločbe Verwaltungsgericht Minden): Edeltraud Elsner-Lakeberg proti Land Nordrhein-Westfalen (1)

(Člen 141 ES - Direktiva 75/117/EGS - Nacionalni ukrep, ki določa, da morajo učitelji zaposleni za polni delovni čas in tisti zaposleni za polovični delovni čas imeti enako število nadur, da dobijo pravico do plačila - Posredna diskriminacija žensk zaposlenih za polovičen delovni čas)

(2004/C 179/01)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi 285/02, katere predmet je predlog Verwaltungsgericht Minden (Nemčija) naslovljen na Sodišče, naj na podlagi člena 234 ES v postopku v glavni stvari, ki poteka med Edeltraud Elsner-Lakeberg in Land Nordrhein-Westfalen, izda predhodno odločbo o razlagi člena 141 ES in Direktive Sveta 75/1117/EGS z dne 10. februarja 1975 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z uporabo načela enakega plačila za moške in ženske (UL L 45, str. 9), je Sodišče (prvi senat), v sestavi P. Jann (poročevalec) predsednik senata, sodnik A. La Pergola, sodnik S. von Bahr, R. sodnica Silva de Lapuerta, sodnik K. Lenaerts, generalni pravobranilec: F. G. Jacobs, sodni tajnik: R. Grass, dne 27. maja 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Člen 141 ES in člen 1 Direktive Sveta 75/1117/EGS z dne 10. februarja 1975 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z uporabo načela enakega plačila za moške in ženske je treba razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni zakonodaji, na podlagi katere učitelji zaposleni za polovični delovni čas ne prejemajo – kakor tudi tisti zaposleni za polni delovni čas – nobenega plačila za nadure, kadar nadurno delo ne presega 3 ure v koledarskem mesecu, če ta razlika pri obravnavanju zadeva bistveno več žensk kot moških in če te razlike pri obravnavanju ni mogoče utemeljiti z namenom, ki se ne veže na določen spol ali če ni potrebna za dosego zasledovanega cilja.

---

(1)  UL C 247, 12.10.2002

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/1

---

SODBA SODIŠČA

(četrti senat)

z dne 27. maja 2004

v zadevi 398/02: Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Španiji (1)

(Neizpolnjevanje obveznosti države - Direktiva 75/422/EGS - Okolje - Ravnanje z odpadki)

(2004/C 179/02)

Jezik postopka: španščina

V zadevi 398/02, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: G. Valero Jordana in M. Konstantinidis) proti Kraljevini Španiji (zastopnica: L. Fraguas Gadea) zaradi ugotovitve, da Kraljevina Španija, s tem da glede deponije v La Bañeza (Španija) ni sprejela potrebnih ukrepov za izvedbo členov 4, 9 in 13 Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (UL L 194, str. 39), spremenjene z Direktivo Sveta 91/156/EGS z dne 18. marca 1991 (UL L 78, str. 32) ni izpolnila obveznosti iz te direktive, je Sodišče (četrti senat), v sestavi J. N. Cunha Rodrigues (poročevalec) predsednik senata, sodnik J. - P. Puissochet in sodnica F. Macken, generalni pravobranilec: L. A. Geelhoed, sodni tajnik: R. Grass, dne 27. maja 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1.	Kraljevina Španija, s tem da glede deponije v La Bañeza (Španija) ni sprejela potrebnih ukrepov za izvedbo členov 4, 9 in 13 Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih, spremenjene z Direktivo Sveta 91/156/EGS z dne 18. marca 1991, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2.	Kraljevini Španiji se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 323, 21.12.2002

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/2

---

SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 27. maja 2004

v zadevi C-68/03 (predlog za sprejem predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden [Nizozemska]): Staatssecretaris van Financiën proti D. Lipjes (1)

(Šesta direktiva o DDV - Člen 28b(E)(3) - Storitve posrednikov - Kraj opravljanja storitev)

(2004/C 179/03)

Jezik postopka: nizozemščina

V zadevi C-68/03, katere predmet je predlog Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) naslovljen na Sodišče, naj na podlagi člena 234 ES v postopku v glavni stvari, ki poteka med Staatssecretaris van Financiën in D. Lipjes, izda predhodno odločbo o razlagi Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero v različici Direktive Sveta 91/680/EGS z dne 16. decembra 1991 o dopolnitvi skupnega sistema davka na dodano vrednost in o spremembi Direktive 77/388/EGS (UL L 376, str. 1), je Sodišče (prvi senat), v sestavi P. Jann (poročevalec) predsednik senata, sodnika A. Rosas in A. La Pergola, sodnica R. Silva de Lapuerta, ter sodnik K. Lenaerts, generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer, sodni tajnik:R. Grass, dne 27. maja 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1.

Člen 28b(E)(3) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero v inačici Direktive Sveta 91/680/EGS z dne 16. decembra 1991 o dopolnitvi skupnega sistema davka na dodano vrednost in o spremembi Direktive 77/388/EGS se ne sme razlagati tako, da se nanaša le na storitve posrednikov, katerih prejemnik je davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni zavezanec za DDV.

2.	Če gre za promet storitev posrednikov iz člena 28b(E)(3) Šeste direktive 77/388 s spremembami, se kraj, kjer je bil izveden promet storitev, ki jih opravijo posredniki, ugotavlja z uporabo člena 28b(A) in (B) te direktive.

---

(1)  UL C 83, 5. 4. 2003.

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/2

---

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Länsrätten i Stockholms län (Švedska) z dne 20. aprila 2004 v zadevi Ulf Öberg proti Stockholms läns allmänna försäkringskassa

(Zadeva C-185/04)

(2004/C 179/04)

Länsrätten i Stockholms län (Švedska) je s sklepom z dne 20. aprila 2004 v zadevi Ulf Öberg proti Stockholms läns allmänna försäkringskassa, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 22. aprila 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Länsrätten i Stockholms län predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

(i)

Ali je zahteva nacionalne zakonodaje, da mora biti roditelj rezident in biti zdravstveno zavarovan v zadevni državi članici vsaj 240 dni pred otrokovim rojstvom, da je upravičen do starševskega dodatka v višini starševske dajatve za bolezen, v skladu s členi 12, 17(2), 18 in 39 ES, členom 7(1) in (2) Uredbe št. 1612/68 (1) in Direktivo št. 96/34 (2) z dne 3. junija 1996 o okvirnem sporazumu o starševskem dopustu, sklenjenem med UNICE, CEEP in ETUC?

(ii)

Če je odgovor na vprašanje (i) pritrdilen: ali pravo Skupnosti zahteva, da se pri določitvi ali delavec izpolnjuje zahtevano obdobje za pridobitev pravic iz zavarovanja po nacionalnem pravu, prišteje obdobje med katerim je bil delavec zavarovan na podlagi Skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja institucij Evropskih skupnosti v skladu s Kadrovskimi predpisi za uradnike Evropskih skupnosti?

---

(1)  Uredba Sveta št. 1612/68 (EGS) z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti

(2)  Direktiva Sveta 96/34/ES z dne 3. junija (UL 1996 L 145, str.4).

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/3

---

Tožba Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki, vložena dne 22. aprila 2004

(Zadeva C-187/04)

(2004/C 179/05)

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata K. Wiedner in G. Bambara, zastopnika, je dne 22. aprila 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Italijanski republiki.

Komisija Evropskih skupnosti Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Italijanska republika, s tem ko je podjetje ANAS S.p.A. oddalo koncesijo za izgradnjo in upravljanje avtoceste Valtrompia Societa per l'autostrada Brscia-Verona-Vicenza-Padova p.a. neposredno s pogodbo, sklenjeno dne 7. decembra 1999, ne da bi predhodno objavilo obvestilo o naročilu, pa za to niso bili izpolnjeni pogoji, ni izpolnila obveznosti na podlagi Direktive Sveta 93/37/EGS (1) z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil za gradnje, ter še posebej členov 3(1) in 11(3), (6) in (7);

—	Italijanski republiki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe:

Komisija meni, da koncesijska pogodba za izgradnjo in upravljanje avtoceste Valtrompia, ki jo je sklenila ANAS, ne da bi predhodno objavila obvestilo o naročilu, ni v skladu z določbami Direktive 93/37/EGS, ter še posebej členoma 3(1) in 11(3), (6) in (7).

Člen 3 te direktive določa, da se, kadar naročniki sklepajo pogodbo o javnem naročilu za gradnjo in njegova vrednost ni manjša od 5 milijonov evrov, za takšno pogodbo uporabljajo pravila o oglaševanju na ravni Skupnosti. Še posebej morajo na podlagi člena 11(3) direktive naročniki, ki nameravajo oddati javno naročilo za gradnjo, o tem seznaniti javnost z obvestilom o naročilu, ki ga v skladu s členom 11(7) pošljejo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti.

Ob upoštevanju, da je vrednost javnega naročila za gradnjo in upravljanje avtoceste Valtrompia okrog 640 milijonov evrov, bi bilo o tem nedvomno treba objaviti obvestilo v Uradnem listu Evropskih Skupnosti.

---

(1)  UL L 199, 09.08.1993, str. 54.

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/3

---

Tožba Helenske republike proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 22. aprila 2004

(Zadeva C-189/04)

(2004/C 179/06)

Helenska republika, ki jo zastopata Panagiotis Mylonopoulos, pravni svetovalec na oddelku za pravo Skupnosti pravne službe Ministrstva za zunanje zadeve in Vasileios Kyriazopoulos, namestnik v pravni službi države, z naslovom za vročanje na grški ambasadi v Luksemburgu, 27, rue Marie Adélaïde je dne 22. aprila 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Helenska republika Sodišču predlaga, da:

—

razglasi za nično odločbo Komisije o pobotu zneska v višini 565.656,80 EUR (udeležba Ministrstva za zunanje zadeve v projektu ustanovitve skupnega diplomatskega predstavništva držav članic Evropske unije v Abuja, Nigerija) od skupnega zneska 1.653.298,54 EUR za operativni regionalni program celinske Grčije;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Helenska republika navaja, da Komisija ni upoštevala dejstva, da grška stran ni ratificirala dodatnega memoranduma o soglasju, kar pomeni umik Helenske republike iz projekta Abuja II.

Tožena stranka prav tako ni v zadostni meri upoštevala vsebine obveznosti Helenske republike, ki izvirajo iz njene udeležbe v projektu Abuja I.

V tem oziru Helenska republika navaja, da je Komisija kršila postopke vplačila in kritje, obračun ter ugotovitev terjatve kakor tudi vplačilo s pobotom.

Ob upoštevanju navedenega Helenska republika navaja, da je Komisija s tem, ko je sprejela odločbo o pobotu v breme Helenski republiki kršila materialnopravne določbe, zlasti Uredbo št. 2342/02 in člen 15 prvotnega memoranduma.

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/4

---

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Rechtbank's Gravenhage (Nizozemska) z dne 22. aprila 2004 v zadevi Nederlandse Vereniging Diervoederindustrie Nevedi proti Productschap Diervoeder

(Zadeva C-194/04)

(2004/C 179/07)

Rechtbank's Gravenhage (Nizozemska) je s sklepom z dne 22. aprila 2004 v zadevi Nederlandse Vereniging Diervoederindustrie Nevedi proti Productschap Diervoeder, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 27. aprila 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložila predlog za sprejem predhodne odločbe.

Rechtbank's Gravenhage (Nizozemska) predlaga Sodišču, naj odloči o naslednjih vprašanjih:

1)

Ali sta člen 1(1), alinea b, Direktive 2002/2 (1) in/ali člen 1(4) direktive 2002/2, kolikor se s tem spremeni člen 5c(2), alinea a, direktive 79/373 tako, da morajo biti navedeni utežni deleži, neveljavna zaradi: a) pomanjkanja pravne podlage v členu 152(4), alinea b, Pogodbe ES, b) kršitve temeljnih pravic, kot sta pravica do zasebne lastnine in pravica do prostega izvajanja poklica, c) kršitve načela sorazmernosti?

2)

Če so izpolnjene predpostavke, pod katerimi je nacionalno sodišče neke države članice pooblaščeno, da zadrži izvajanje izpodbijanega akta institucij Skupnosti, predvsem predpostavka, da je neko nacionalno sodišče te države članice Sodišču že predložilo v odločanje vprašanje o veljavnosti izpodbijanega ukrepa, ali so potem pristojni organi drugih držav članic pooblaščeni, da brez sodnega ukrepanja sami zadržijo izvajanja izpodbijanega ukrepa, vse dokler Sodišče ne odloči o veljavnosti tega ukrepa?

---

(1)  UL L 63, str. 23, 6.3.2002.

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/4

---

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Republiki Finski, vložena dne 29. aprila 2004

(Zadeva C-195/04)

(2004/C 179/08)

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata K. Wiedner in M. Huttunen, zastopniki, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 29. aprila 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Republiki Finski.

Komisija Evropskih skupnosti Sodišču predlaga, da:

1.	ugotovi, da Republika Finska ni izpolnila obveznosti iz člena 28 ES, saj je Senaatti-kiinteistöt pri naročilu kuhinjske opreme za institucijo, kršila temeljna načela Pogodbe ES, predvsem načelo nediskriminacije, ki vključuje obveznost objave in

2.	Republiki Finski naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Čeprav se Direktive Skupnosti o javnih naročilih ne uporabljajo za pogodbe katerih ocenjena vrednost je manjša od praga določenega za njihovo uporabo, se mora spoštovati temeljna načela Pogodbe ES, predvsem načelo nediskriminacije, ki vključuje obveznost objave.

Sodišče je ugotovilo, da morajo ne glede na to, da so nekatere pogodbe o oddaji javnega naročila izven dosega direktiv o javnih naročilih, naročniki, ki sklepajo te pogodbe, spoštovati temeljna načela Pogodbe. Četudi je zakonodajalec Skupnosti smatral, da podrobni postopki, ki jih predvidevajo direktive o javnih naročilih ne bi smeli zadevati pogodb o oddaji javnega naročila pod določeno pragovno vrednostjo, to kljub temu ne pomeni, da take pogodbe o oddaji javnih naročil ne spadajo v okvir prava Skupnosti.

Sodna praksa jasno določa, da mora biti javno naročilo do razumne mere javno objavljeno in da je treba obveznost objave spoštovati tudi v primerih pogodb katerih ocenjene vrednosti so pod pragom, ki ga za njihovo uporabo določajo direktive o javnih naročilih.

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/4

---

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Združenem kraljestvu, vložena dne 4. maja 2004

(Zadeva C-199/04)

(2004/C 179/09)

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata Claire-Francoise Durand in Florence Simonetti, zastopnici, skupaj z Anneli Howard, barrister, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 4. maja 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Združenem kraljestvu.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, da:

1.

ugotovi, da Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ni sprejelo vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev popolnega in pravilnega izvajanja členov 2,3,4,5,6,8 in 9 Direktive Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, (1) spremenjene z Direktivo Sveta 97/11/ES z dne 3. marca 1997 (2).

2.	Združenemu kraljestvu Veliki Britaniji in Severni Irski naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Ni sporno, da je Združeno kraljestvo sprejelo potrebno zakonodajo za izvajanje Direktive 85/337 kot tudi sprememb uvedenih z Direktivo 97/11. Ta tožba se nanaša na način, kako so organi Združenega kraljestva razlagali in uporabljali relevantne določbe, ki kot navaja Komisija, ne zagotavlja pravilnega in popolnega izvajanja direktive v nacionalnem pravu, tako v njeni spremenjeni kot nespremenjeni obliki.

V tej tožbi Komisija postavlja v ospredje dve kršitvi in sicer:

a.)

da uporaba s strani organov Združenega kraljestva domačega testa „bistvene spremembe uporabe“ glede postopka za sprejem prostorskih ureditvenih aktov, skupaj z ozko definicijo „projekta“, povzroča, da izključuje določene projekte in spremembe projektov iz zakonitega okvira Direktive, kar ima za posledico, da se postopki presoje vplivov na okolje ne uporabljajo za te projekte; in

b.)	da vlada Združenega kraljestva ni ustrezno integrirala svojega nadzora nad prostorskim planiranjem in nadzora nad onesnaževanjem okolja, tako da ni zagotovila uskladitev z obveznostmi iz člena 3 in 8 Direktive.

---

(1)  UL L175, 05.07.1985, p.40

(2)  UL L 73, 14.03.1997, p.5

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/5

---

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sodbe Hof van Beroep te Antwerpen (Belgija) z dne 27. aprila 2004 v zadevi Belgische Staat - Ministerie van Financiën proti N.V. Molenbergnatie

(Zadeva C-201/04)

(2004/C 179/10)

Hof van Beroep te Antwerpen je s sodbo z dne 27. aprila 2004 v zadevi Belgische Staat - Ministerie van Financiën proti N.V. Molenbergnatie, ki jo je sodno tajništvo prejelo dne 5. maja 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Hof van Beroep te Antwerpen predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

1.

Ali se členi 217 do 232 carinskega zakonika Skupnosti (Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 (1) z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti), in sicer določbe Poglavja 3 („Izterjava zneska carinskega dolga“) Naslova VII („Carinski dolg“), ki je sestavljeno iz Oddelka 1 („Vknjižba in obvestitev dolžnika o znesku dajatev“ – členi 217 do 221) in Oddelka 2 („Roki in postopki plačila zneska dajatev“ – členi 222 do 232) uporabljajo za izterjavo carinskega dolga, ki je nastal pred 1. januarjem 1994, čeprav se je postopek izterjave uvedel oz. začel šele po 1. januarju 1994?

2.	Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je treba sporočilo iz člena 221 carinskega zakonika Skupnosti, posredovati po vknjižbi zneska dajatve, drugače rečeno, ali mora biti sporočilo iz člena 221 carinskega zakonika Skupnosti posredovano pred vknjižbo zneska dajatve?

3.

Ali ima prepozno sporočilo dolžniku o znesku dajatev, se pravi sporočilo posredovano po poteku roka treh let iz člena 221(3) carinskega zakonika Skupnosti v prvotni različici (ki je veljala do zamenjave [ki je začela veljati dne 19. decembra 2000] s členom 1, tč. 17 Uredbe št. 2700/2000 (ES) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2000), za posledico nezmožnost postopka izterjave zadevnega carinskega dolga oz. odpis zadevnega carinskega dolga oz. kakšno drugo pravno posledico, čeprav bi carinski organi lahko znotraj tega roka treh let pravilno ugotovili natančen zakonsko dolgovan znesek dajatev?

4.

Ali morajo države članice določiti način, kako naj se dolžniku posreduje sporočilo zneska dajatev, ki ga predpisuje člen 221 carinskega zakonika Skupnosti? Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, ali se lahko država članica, ki ni določila načina, kako naj se dolžniku posreduje sporočilo zneska dajatev, ki ga predpisuje člen 221 carinskega zakonika Skupnosti sklicuje na to, da vsaka listina, v kateri je naveden znesek dajatve, ki je posredovana dolžniku (po opravljeni vknjižbi) ustreza sporočilu zneska dajatev dolžniku v smislu člena 221 carinskega zakonika Skupnosti, čeprav se ta listina pri tem ne sklicuje na člen 221 carinskega zakonika Skupnosti, niti ne določa, da gre za sporočilo zneska dajatve dolžniku.

---

(1)  UL L 302, str. 1.

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/6

---

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Tribunale di Roma (Italija) z dne 7. aprila 2004 v zadevi Stefano Macrino in Claudia Capodarte proti Robertu Meloniju

(Zadeva C-202/04)

(2004/C 179/11)

Tribunale di Roma je s sklepom z dne 7. aprila 2004 v zadevi Stefano Macrino in Claudia Capodarte proti Robertu Meloniju, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 6. maja 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predlagal, da odloči o naslednjem predhodnem vprašanju:

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/6

---

Pritožba Mülhens GmbH & Co. KG zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (četrti senat) z dne 3. marca 2004 v zadevi Mülhens GmbH & Co., KG proti Uradu za harmonizacijo notranjega trga (UHNT), T-355/02, Zirh International Corp., nasprotna stranka v postopku pred Odborom za pritožbe Urada za harmonizacijo notranjega trga, vložena dne 10. maja 2004.

(Zadeva C-206/04 P)

(2004/C 179/12)

Mülhens GmbH & Co. KG, s sedežem v Kölnu (Nemčija), ki ga zastopa T. Schulte-Beckhausen, Rechtsanwalt, je dne 10. maja 2004 pred Sodiščem Evropskih skupnosti vložil pritožbo zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (četrti senat) z dne 3. marca 2004 v zadevi Mülhens GmbH & Co. KG proti Uradu za harmonizacijo notranjega trga (UHNT), T-355/02 (1), Zirh International Corp., nasprotna stranka v postopku pred Odborom za pritožbe Urada za harmonizacijo notranjega trga.

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

1.	razveljavi sodbo sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 3. marca 2004 (Zadeva T-355/02) in razglasi za nično odločbo drugega Odbora za pritožbe od tožene in nasprotne stranke v pritožbenem postopku z dne 1. oktobra 2002 (Zadeva št. R-657/2001-2),

4.	naloži toženi in nasprotni stranki v pritožbenem postopku v plačilo vse stroške.

Pritožbeni razlogi in bistvene navedbe

Pritožnik navaja, da bi glede na podobnost zadevnega blaga in storitev in glede na to, da nasprotni znamki zvenita podobno, Sodišče prve stopnje moralo priti do zaključka, da obstaja verjetnost zmede med nasprotnima znamkama, v skladu s členom 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 (2).

Pritožnik torej vztraja, da je sodišče prve stopnje napačno razlagalo pogoje iz člena 8(1)(b) in da bi morala biti izpodbijana sodba razveljavljena.

---

(1)  UL C 70, z dne 22.03.2003, str. 23.

(2)  z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti, (UL L 11, z dne 14. 1. 1994, str. 1), kot spremenjeno

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/6

---

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Commissione Tributaria Provinciale di Novara (Italija) z dne 26. aprila 2004 v zadevi Vergani Paolo proti Agenzia delle Entrate, Ufficio locale di Arona

(Zadeva C-207/04)

(2004/C 179/13)

Commissione Tributaria Provinciale di Novara je s sklepom z dne 26. aprila 2004 v zadevi Vergani Paolo proti Agenzia delle Entrate, Ufficio locale di Arona, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 10. maja 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predlagala, da odloči o naslednjem predhodnem vprašanju:

---

(1)  UL L 039, 14.02.1976, str. 40.

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/7

---

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sodbe Conseil d'Etat (Belgija), trinajsti senat, z dne 29. aprila 2004 v zadevi Inter-Environnement Wallonie proti Région wallonne

(Zadeva C-208/04)

(2004/C 179/14)

Conseil d'Etat, trinajsti senat, je s sodbo z dne 29. aprila 2004 v zadevi Inter-Environnement Wallonie proti Région wallonne, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 11. maja 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložilo predlog za sprejem predhodne odločbe.

Conseil d'Etat, osmi senat, predlaga Sodišču, da odloči o naslednjem vprašanju:

Ali je treba člen 1(a) Direktive 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 (1), ki ga je spremenila Direktiva 91/156/EGS z dne 18. marca 1991 (2) razlagati tako, da je državam članicam dovoljeno s predpisom ustvariti skupino snovi, ki ne spadajo ne med odpadke, ne med proizvode, ki pa bi vseeno lahko ustrezali opredelitvi odpadkov iz že navedenega člena 1(a), oziroma ki bi lahko vsebovali snovi ali predmete, ki ustrezajo tako navedeni opredelitvi odpadka?

---

(1)  Direktiva Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (UL L 194 z dne 25.07.1975, str. 39)

(2)  Direktiva Sveta 91/156/EGS z dne 18. marca 1991, o spremembi Direktive 75/442/EGS o odpadkih (UL L 78 z dne 26.03.1991, str. 32)

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/7

---

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Republiki Avstriji, vložena dne 12. maja 2004

(Zadeva C-209/04)

(2004/C 179/15)

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata Michel Van Beek in Bernhard Schima, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 12. maja 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Republiki Avstriji.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

1)

ugotovi, da Republika Avstrija ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 4(1) in (2) Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (v nadaljevanju: direktive o varovanju ptic) (1) in iz člena 6(4) v povezavi s členom 7 Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (2) (imenovana v nadaljevanju v skladu s pojmi „flora-favna-habitat“ Direktiva FFH), s tem: — da ni kot posebnih ohranitvenih območij določila območij „Soren“ in „Gleggen-Köblern“, delnih območij, ki spadata skupaj z določenim posebnim ohranitvenim območjem „Lauteracher Ried“ na podlagi znanstvenih meril med ozemlja, ki so glede na število in velikost med najprimernejšimi na podlagi člena 4(1) in (2) Direktive o varovanju ptic, in — da pri odobritvi predvidenega projekta gradnje hitre ceste Bodensee Schnellstraße S 18 ni pravilno in popolno upoštevala zahtev iz člena 6(4) Direktive FFH, ki veljajo v primeru izvedbe projekta ob negativni presoji posledic

2)	Republiki Avstriji naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Republika Avstrija je Komisiji sporočila, da je območje „Lauteracher Ried“ v Voralbergu posebno ohranitveno območje (POO). To območje je pomembno gnezditveno območje za vrsto kosec (Crex crex), navedeno v prilogi I Direktive o varstvu ptic, kakor tudi pomembno gnezditveno območje, območje bivanja in območje preleta za več vrst ptic selivk v Voralbergu.

Komisija meni, da trenutne meje POO Lauteracher Ried niso pravilne z ornitološkega stališča in da brez vključitve delnih območij „Soren“ in „Gleggen-Köblern“ s strokovnega stališča niso primerne za dolgoročno varovanje ogroženih populacij ptic. Iz tega izhaja, da Republika Avstrija ne izpolnjuje zahtev iz člena 4(1) in (2) Direktive o varstvu ptic.

Poleg tega naj se ne bi upoštevalo obveznosti iz člena 6(4) v povezavi s členom 7 Direktive FFH v zvezi z načrtovano gradnjo hitre ceste Bodensee Schnellstraße S 18 glede zahtev po varstvu območja Lauteracher Ried. Zdi se, da strokovna naravovarstvena presoja, ki je glede posledic projekta gradnje ceste za varstvo in ohranjanje ptic v Lauteracher Ried vodila do negativnega rezultata, v bistvu ustreza zahtevam presoje vplivov na okolje iz člena 6(3) Direktive FFH, vendar pa nadaljnji postopek iz člena 6(4) ob negativni presoji posledic ni bil upoštevan: alternativna presoja posledic in izravnalni ukrepi niso bili izvedeni pravilno.

---

(1)  UL L 103, str. 1.

(2)  UL L 206, str. 7.

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/8

---

Tožba Italijanske republike proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 12. maja 2004

(Zadeva C-211/04)

(2004/C 179/16)

Italijanska republika, ki jo zastopa Ivo Maria Braguglia, avvocato, ob sodelovanju Maurizia Fiorillija, avvocato dello Stato, je dne 12. maja 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—

razglasi za nično Uredbo (ES) št. 316/2004 (1), ki spreminja Uredbo (ES) št. 753/2002 (2), ki določa nekatera pravila za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 (3) glede opisa, poimenovanja, predstavitve in zaščite nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja, zlasti glede sprememb členov 24, 36 in 37 navedene Uredbe št. 753/2002, ki zadevajo zaščito tradicionalnih izrazov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe:

Tožeča stranka trdi, da je uredba, ki spreminja Uredbo 753/2002 neveljavna zaradi:

—	nezakonitosti postopka sprejemanja uredbe zaradi kršitve pravil postopka in kontradiktornosti;

—	neizvedbe tehtanja med interesi proizvajalcev Skupnosti in interesi proizvajalcev izven Skupnosti;

—	nepristojnosti in kršitve pravil Sveta;

—	kršitve člena 24(3) Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS)

---

(1)  UL L 055, 24.2.2004, str.16.

(2)  UL L 118, 04.5.2002, str.1.

(3)  UL L 179, 14.7.1999, str.1.

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/8

---

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Protodikio Thessalonikis (Grčija) z dne 8. aprila 2004 v zadevi Konstantinos Adeneler in drugi proti Ellinikos Organismos Galaktos

(Zadeva C-212/04)

(2004/C 179/17)

Protodikio Thessalonikis (Grčija) je s sklepom z dne 8. aprila 2004 v zadevi Konstantinos Adeneler in drugi proti Ellinikos Organismos Galaktos, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 17. maja 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Protodikio Thessalonikis predlaga Sodišču, naj odloči o naslednjih vprašanjih:

1)

ali mora nacionalno sodišče – v mejah mogočega – nacionalno zakonodajo razlagati v skladu z direktivo, ki je bila prepozno prevzeta v nacionalni pravni sistem, (a) od trenutka, ko je direktiva začela veljati, ali (b) od trenutka, ko je se rok za prenos direktive v nacionalno zakonodajo iztekel, ta pa ni bil izveden, ali (c) od trenutka ko so nacionalni izvedbeni ukrepi začeli veljati?

2)

ali klavzula 5(1) Okvirnega sporazuma o delu za določen čas, sklenjenega med ETUC, UNICE in CEEP, ki je sestavni del Direktive Sveta 1999/70/ES (UL L 175, str. 43) pomeni, da poleg razlogov v zvezi z naravo, vrsto ali značilnostmi zaposlitve ali drugih podobnih razlogov, samo dejstvo, da je sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas določeno z zakonom ali podzakonskim predpisom, predstavlja objektivni razlog za kontinuirano podaljševanje ali sklepanje zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas?

3)

ali se klavzulo 5(1) in (2) Okvirnega sporazuma o delu za določen čas, sklenjenega med ETUC, UNICE in CEEP, ki je sestavni del Direktive Sveta 1999/70/ES (UL L 175, str. 43) lahko razlaga tako, da [se ne uporabljajo] nacionalni predpisi, ki določajo, da se pogodbe o zaposlitvi ali delovna razmerja za določen čas obravnava kot zaporedna samo, če so sklenjene v razmaku največ 20 delovnih dni in ali je treba v zgoraj navedenih okoliščinah uporabiti domnevo v korist delavca, da je zaporedne pogodbe o zaposlitvi ali delovna razmerja za določen čas treba šteti kot, da so sklenjene za nedoločen čas?

4)

ali je prepoved konverzije zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas v pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas iz člena 21 grškega zakona 2190/1994, kadar naj bi bile te pogodbe o zaposlitvi sklenjene za določen čas zaradi pokrivanja izrednih ali sezonskih potreb delodajalca, dejansko pa so namenjene pokrivanju določenih in stalnih potreb delodajalca, v skladu z načelom učinkovitosti prava Skupnosti in namenom klavzule 5(1) in (2) v povezavi s klavzulo 1 Okvirnega sporazuma o delu za določen čas, sklenjenega med ETUC, UNICE in CEEP, ki je sestavni del Direktive Sveta 1999/70/ES (UL L 175, str. 43)?

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/9

---

Tožba Helenske republike proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 26. maja 2004

(Zadeva C-218/04)

(2004/C 179/18)

Helenska republika, ki jo zastopajo Vasileios Kontolaimos, pravni svetovalec, Ioannis Chalkias, namestnik v pravni službi na posebnem oddelku za pravo Skupnosti Ministrstva za kmetijstvo, ter Sofija Chala, namestnica pravnega svetovalca v posebni pravni službi, oddelek za pravo Skupnosti Ministrstva za zunanje zadeve, z naslovom za vročanje na grški ambasadi v Luksemburgu, 27, rue Marie-Adélaïde, je dne 26. maja 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Helenska republika Sodišču predlaga, da:

—	razglasi za nično odločbo Komisije K(2004) 1070 konč. Komisije z dne 30. marca 2004, s katero je Komisija zahtevala povrnitev zneska v vrednosti 710.341 EUR, ki jih je Evropska Unija izplačala iz naslova finančnega prispevka k stroškom vzpostavitev registra vinogradov Skupnosti;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe:

1.	Kršitev zakona.

2.	Zloraba pooblastil.

3.	Odločba Komisije o zahtevku za povračilo dodeljenega zneska ni v skladu z načelom sorazmernosti in tudi ne z načelom sodelovanja Komisije z državami članicami.

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/9

---

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Kraljevini Španiji, vložena dne 27. maja 2004

(Zadeva C-221/04)

(2004/C 179/19)

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata M. van Beek in G. Valero Jordana, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 27. maja 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Kraljevini Španiji.

Komisija Evropskih skupnosti Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Kraljevina Španija zato, ker so organi Castilla y León dovolili uporabo pasti z zanko na različnih zasebnih loviščih, ni izpolnila obveznosti iz člena 12(1) in Priloge VI Direktive Sveta (1) 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst;

—	Kraljevini Španiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Dovoljenja za lov lisic s pastmi z zankami, ki so jih izdali organi Castilla y León, so v nasprotju s členom 12(1) in Prilogo VI Direktive 92/43/EGS iz dveh razlogov.

Po eni strani je bila uporaba pasti z zanko dovoljena na območjih Aldeanueva de la Sierra in Mediana de Voltoya, kar pomeni lov in namerno poseganje v živalsko vrsto lutra lutra (nutrija), ki je navedena v Prilogi IV Direktive in je živalska vrsta v interesu Skupnosti, ki jo je treba posebej varovati. Španski organi so sami priznali, da je na navedenih območjih nutrija prisotna.

Po drugi strani je lov s pastjo z zanko neselektiven način lova, ker se vanjo lahko ulovi katerakoli žival, ne glede na to katero žival se želi uloviti (v tem primeru lisica). Razlogi, ki jih navajajo španski organi, da dovoljenja vsebujejo določbo po kateri je treba druge živalske vrste, ki se ujamejo, izpustiti, še ne pomenijo, da bi bile pasti selektivne, saj se ujete živali - ko se poskušajo osvoboditi iz pasti - običajno poškodujejo, vključno z amputacijami udov.

---

(1)  UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/10

---

Tožba Elisabette Righini proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 16. aprila 2004

(Zadeva T-145/04)

(2004/C 179/20)

Jezik postopka: francoščina

Elisabetta Righini, stanujoča v Bruslju (Belgija), ki jo zastopa Eric Boigelot, avocat, je dne 16. aprila 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nični odločbi Komisije, s katerima je bila tožeča stranka ob nastopu delovnega razmerja imenovana v naziv A7-3, kot začasna uslužbenka ali kot uradnica na poskusni dobi, odločbi, s katerimi je bila seznanjena dne 27. maja 2003 oziroma 30. junija 2003,

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov v skladu s členom 87(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka izpodbija razvrstitev v naziv A7, tretji plačilni razred, v katerega je bila razvrščena ob imenovanju kot uradnica na poskusni dobi dne 21. maja 2003.

V utemeljitev svojega zahtevka tožeča stranka navaja:

—	kršitev člena 31(2) Kadrovskih predpisov,

—	kršitev sklepa Komisije z dne 1. septembra 1983, kakor spremenjenega dne 7. februarja 1996, ki določa merila, ki se uporabljajo za imenovanja v nazive in za uvrstitve v plačilne razrede ob nastopu delovnega razmerja začasnih uslužbencev in uradnikov,

—

kršitev nekaterih splošnih načela prava, kot so kršitev načela enakega obravnavanja, načela zaupanja v pravo in načela učinkovite uprave, kakor tudi tistih, ki veljajo kadar mora OPI sprejeti odločbo na podlagi ustrezne obrazložitve, v kateri ni kršitve pooblastila za odločanje po prostem preudarku.

Tožeča stranka poudarja, da tako njene izjemne kvalifikacije, kakor tudi vrsta zadevnega delovnega mesta, ki zahteva imenovanje posebej kvalificiranega posameznika, utemeljijo njeno imenovanje v naziv A6.

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/10

---

Tožba TQ3 Travel Solutions proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 26. aprila 2004

(Zadeva T-148/04)

(2004/C 179/21)

Jezik postopka: francoščina

Družba TQ3 Travel Solutions, s sedežem v Mechelenu (Belgija), ki jo zastopata Rusen Ergec in Kim Möric, avocats, je dne 26. aprila 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	razglasi za nično odločbo Komisije z dne 24. februarja 2004, s katero je tožečo stranko obvestila, da je bila njena ponudba za Sklop 1 (Bruselj) naročila št. ADMIN/D1/PR/2003/131 zavrnjena;

—	razglasi za nično odločbo Komisije, o kateri je bila tožena stranka obveščena z dopisom Komisije z dne 16. marca 2004, in ki je Sklop 1 dodelila družbi Carlson Wagonlit Travels;

—	ugotovi, da je ravnanje Komisije protipravno in da je zato Komisja tožeči stranki odškodninsko odgovorna;

—	napoti tožečo stranko pred Komisijo zaradi ocene utrpele škode;

—	komisiji naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Po objavi javnega razpisa za oddajo javnega naročila po omejenem postopku z dne 20. oktobra 2003 za „Storitve potovalnih agencij“ (1) ter postopku oddaje javnega naročila, je Komisija sprejela odločitev, da pogodbe ne bo sklenila s tožečo stranko, temveč z družbo Carlson Wagonlit Travels.

Tožeča stranka navaja dva identična tožbena razloga zoper ti odločbi, ki temeljita na očitni kršitvi Komisije pri ocenjevanju ponudb.

V svojem prvem tožbenem razlogu tožeča stranka navaja, da je Komisija kršila pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, ko je ocenila, da cena v ponudbi družbe Carlson Wagonlit Travels ni neobičajno nizka; opozarja tudi na nezakonitost, povezano z nespoštovanjem obveznosti iz člena 146(4) Uredbe Komisije ES št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 (2), po kateri ima evropska institucija dolžnost zahtevati ustrezne informacije o vseh postavkah ponudbe.

Drugi tožbeni razlog temelji na kršitvi pooblastila za odločanje po prostem preudarku Komisije pri kvalitativnem ocenjevanju ponudb, s tem ko je slednja družbi Carlson Wagonlit Travel dodelila najvišjo oceno za kvaliteto ponujenih storitev, čeprav ta ponudba ne bi mogla zagotavljati zadovoljive kvalitete za zadevne storitve.

---

(1)  Naročilo št. ADMIN/D1/PR/2003/131. (UL S 143)

(2)  Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 357, str. 1)

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/11

---

Tožba Graftech International LTD. proti Komisiji Evropskih Skupnosti, vložena dne 26. aprila 2004

(Zadeva T-152/04)

(2004/C 179/22)

Jezik postopka: Angleščina

Graftech International LTD., ki ga zastopajo K.P.E. Lasok QC in Brian Harnett Barristers, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 26. aprila 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih Skupnosti.

Tožnik Sodišču predlaga, da:

—	razglasi izpodbijano odločbo za nično,

—	podredno spremeni izpodbijano odločbo, v sporu polne jurisdikcije, tako da bodo obresti v višini 8.04 % začele teči le od dne 30. septembra 2003 dalje, ali zniža obrestno mero,

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Predmet te tožbe je odločba Komisije v dopisu z dne 17. februarja 2004, s katero je Komisija od tožnika za globo izrečeno z Odločbo Komisije dne 18. julija (1), zahtevala plačilo obresti z obrestno mero 8.04 % namesto 6.04 %.

V utemeljitev tožnik navaja, da je Komisija ravnala protipravno, ko je skušala odrediti višjo od dveh možnih obrestnih mer. Po mnenju tožnika je zamuda pri plačilu globe ali pri zagotovitvi zadostne finančne garancije za globo nastala zaradi ugotovitve Komisije, da tožnik ne bo mogel plačati globe in zaradi prizadevanj obeh strank da se sporazumeta o tem kaj bi predstavljalo zadostno finančno garancijo. Tožnik navaja, da ne bi smel biti obravnavan kot stranka v zamudi pri plačilu, glede na njegovo odločitev, da se bo pritožil na odločbo, ki je odredila plačilo globe in glede na naravo in vsebino pogajanj, opravljenih v dobri veri.

Tožnik dodatno navaja, da je Komisija ravnala v nasprotju s členom 86(5) Uredbe 2342/2002 (2).

Tožnik tudi trdi, da je vedenje Komisije dovoljevalo upravičeno pričakovanje tožnika, da bo naložena obrestna mera v višini 6.04 %.

Tožnik se sklicuje na kršitev načela dobrega upravljanja, ker se Komisija ni uspela sporazumeti o zadovoljivi obliki finančne garancije. Tožnik prav tako trdi, da Komisija ni jasno sporočila, da bo naložena višja obrestna mera v obdobju pogajanj.

Tožnik končno navaja, da je izpodbijana odločba nesorazmerna. Tožnik meni, da je utemeljitev zamudnih obresti v odvračanju nagajivega ravnanja in ne v kaznovanju pogajanj v dobri veri, ki jih je Komisija prostovoljno začela ter nadaljevala v lastnem ritmu.

---

(1)  2002/271/EC: Odločba Komisije z dne 18. julija glede postopka v zvezi s členom 81 Pogodbe o ES in člena 53 Sporazuma o EGP – Zadeva COMP/E-1/36.490 – Grafitne elektrode (UL 2002 L 100, str. 1)

(2)  Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 357, str.1)

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/11

---

Tožba Alenia marconi Systems S.p.A. proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 23. aprila 2004

(Zadeva T-155/04)

(2004/C 179/23)

Jezik postopka: italijanščina

Alenia Marconi Systems S.p.A., ki jo zastopa Francesco Sciaudone, avvocato, je dne 23. aprila 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	naloži Komisiji, da Sodišču prve stopnje predloži vse dokumente v zvezi s prijavo tožeče stranke, s katerimi razpolagajo njene službe;

—	razglasi za nično in/ali spremeni izpodbijano odločbo;

—	sprejme kateri koli drugi ukrep, za katerega bi Sodišče prve stopnje ocenilo, da je primeren za to, da Komisija izpolni svoje obveznosti iz člena 233 ES ter predvsem, da ponovno preuči prijavo, vloženo dne 27. oktobra 1997;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Z izpodbijano odločbo je bila prijava, ki jo je dne 27. oktobra 1987 na podlagi člena 3 Uredbe št. 17/62 vložila takratna Alenia Difesa, ki je bila del podjetja FINMECCANICA S.p.A., zavrnjena zato, ker naj ne bi bili podani pogoji na podlagi katerih bi se za EUROCONTROL lahko uporabilo predpise Skupnosti na področju konkurence, ter zato, ker naj ne bi bilo zadostnih dokazov za domnevno zlorabo, navedeno v prijavi. Tožeča stranka je prijavila zlorabo prevladujočega položaja s strani EUROCONTROL-a ter izkrivljajoče učinke, ki jih ima za konkurenco pri načinu upravljanja s pogodbami o razvoju prototipov, pravic intelektualne lastnine (IPR's), v povezavi s pogodbami o dobavi opreme Air Traffic Management, kot tudi pri sodelovanju z državno upravo.

Odločba se izpodbija zaradi kršenja člena 82 Pogodbe ES. Zlasti v delu v katerem le-ta sicer v načelu priznava uporabljivost člena 82 za EUROCONTROL, vendar v obravnavanem primeru izključi njegovo uporabljivost zato ker meni, da dejavnosti normalizacije in sodelovanja z državno upravo, ki ju izvaja, nimajo ekonomskega značaja.

Poleg navedene kršitve naj bi bila odločba neveljavna tudi zato, ker Komisija:

(a)	ni meritorno preučila značaja prijavljene zlorabe delovanja v zvezi z dejavnostmi normalizacije, urejanja in potrjevanja, kot tudi sodelovanja z državno upravo;

(b)	pri meritornem odločanju, čeprav samo na kratko, o ravnanju EUROCONTROL-a v zvezi z nakupom prototipov ter upravljanjem z intelektualnimi pravicami, ocenila, da ne gre za zlorabo po členu 82 Pogodbe ES.

Izpodbijana odločba naj bi bila neveljavna tudi zato, ker ne vsebuje nikakršne obrazložitve razlogov, ki bi lahko utemeljevali neekonomski značaj navedenih dejavnosti EUROCONTROL-a oziroma neobstoj zlorabe s strani EUROCONTROL-a iz člena 82 Pogodbe ES.

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/12

---

Tožba Electricité de France (EDF) proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 27. aprila 2004

(Zadeva T-156/04)

(2004/C 179/24)

Jezik postopka: francoščina

Electricité de France (EDF), s sedežem v Parizu (Francija), ki jo zastopa Michel Debroux, avocat, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 27. aprila 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nična člena 3 in 4 odločbe Komisije K(2003)4637 konč. z dne 16. decembra 2003 o državnih pomočeh, ki jih je Francija podelila tožeči stranki in sektorju elektroenergetske in plinske industrije v obliki računovodskih in davčnih ukrepov leta 1997 ob prestrukturiranju bilance EDF,

—	le podredno pa da razglasi za nična člena 3 in 4 izpodbijane odločbe, v kolikor je znesek, katerega vrnitev je bila odrejena EDF, znatno precenjen,

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

V izpodbijani odločbi se je Komisija postavila na stališče, da je neplačevanja davka od dohodka gospodarskih družb ob prerazporeditvi rezervnih skladov, za katere se ne plačuje davek za vplačane kapitalske vložke za obnovitev svojega elektrodisktribucijskega omrežja, državna pomoč, ki ni združljiva s skupnim trgom.

V utemeljitvi tožbe tožeča stranka najprej navaja tožbeni razlog domnevne bistvene kršitve postopka. Navaja, da naj bi zaradi spremembe svoje analize med odločbo o otvoritvi postopka in sprejemom izpodbijane odločbe, ne da bi pri tem lahko tožeča stranka podala stališča, Komisija kršila pravice do obrambe.

Tožeča stranka nato navaja, da je treba sporne ukrepe analizirati kot zakonit posel zvišanja kapitala tožeče stranke. Ker Komisija ni odgovorila na te navedbe tožeče stranke, je kršila svojo obveznost obrazložitve in je zmotno uporabila pravo pri presojanju pojma državne pomoči. Tožeča stranka ravno tako v okviru istega tožbenega razloga navaja, da naj sporni ukrepi ne bi prizadela trgovine med državami članicami in se torej ne morejo obravnavati kot državne pomoči.

Na koncu pa v utemeljitev svojega podrednega tožbenega zahtevka tožeča stranka navaja, da naj bi ji bila z izpodbijano odločbo odrejena povrnitev višjega zneska, od tistega, ki bi se lahko morebiti štel kot dolgovani.

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/13

---

Tožba Davida Rovette proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 24. aprila 2004

(Zadeva T-159/04)

(2004/C 179/25)

Jezik postopka: italijanščina

David Rovetta, ki ga zastopa Maurizio Gambardella, avvocato, je dne 24. aprila 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—	razglasi za nično končno odločbo o imenovanju tožeče stranke v naziv B5/3 z dne 14.05.2003, s katero je bil tudi zavrnjen njen predlog št. D/77/03 za imenovanje v karierni naziv B4;

—	razglasi za nično odločbo, s katero je bila zavrnjena zahteva za dostop do dokumentov Paritetnega odbora za imenovanja, vsebovana v odgovoru na ugovor št. R/563/03;

—	simbolično določi 1 EUR odškodnine za povrnitev nepremoženjske škode, ki jo je tožeča stranka utrpela zaradi izpodbijane odločbe;

—	Komisiji naloži plačilo zneska, do katerega bi bil tožeča stranka upravičena z retroaktivnim učinkom od dneva, ko je nastopila delo, če bi bila takrat imenovana v naziv B4, pri čemer plačilni razred naknadno določi OPI;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

David Rovetta, uslužbenec Generalnega direktorata za davke in carine je po opravljeni poskusni dobi in na podlagi člena 31 Kadrovskih predpisov pri OPI vložil predlog za imenovanje v višji karierni naziv, torej v njegovem primeru B4. V svojem prelogu navaja, da je bil zaposlen tudi za opravljanje del pravnika na Generalnem direktoratu za davke in carine, Enota A3 „Pravne zadeve in nadzor nad uporabo predpisov Skupnosti“.

Po tem, ko je prejela negativni odgovor s strani OPI ter bila imenovana v naziv B5/3, je tožeča stranka vložila ugovor proti tej odločbi po členu 90(2) Kadrovskih predpisov, ki je bil z odločbo zavrnjen.

S tožbo pred Sodiščem prve stopnje tožeča stranka predlaga, da se razglasi za nično navedena odločba o ugovoru ter predhodna odločba o imenovanju, kot tudi odločba o zavrnitvi dostopa do dokumentov Paritetnega odbora za imenovanja.

Tožeča stranka meni, da so navedene odločbe neveljavne zaradi kršitve členov 25 in 31 Kadrovskih predpisov ter sodne prakse Sodišča in Sodišča prve stopnje glede tega vprašanja, kot tudi zaradi bistvenih kršitev postopka, kršitve obveznosti obrazložitve ter kršitve pooblastila za odločanje po prostem preudarku. V zvezi s tem tudi navaja, da v njenem primeru ni bila upoštevana temeljna odločba o imenovanju iz leta 1983, kot spremenjena z odločbo z dne 7. februarja 1996.

Na koncu tožeča stranka opozarja na nelegitimnost sistema pooblastil za imenovanja, ki jih Komisija prenese na OPI, in sicer zaradi kršenja načel sorazmernosti, transparentnosti in dobrega upravljanja.

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/13

---

Tožba Hippocrata Vounakisa proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 3. maja 2004

(Zadeva T-165/04)

(2004/C 179/26)

Jezik postopka: francoščina

Hippocrate Vounakis, stanujoč v Wezembeek-Oppem (Belgija), ki ga zastopajo Sébastien Orlandi, Albert Coolen, Jean-Noël Louis in Etienne Marchal, avocats, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 3. maja 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	razglasi za nično odločbo o sestavi ocenjevalnega lista za obdobje od 1. julija 2001 do 31. decembra 2002

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka tako iz formalnih, kot tudi vsebinskih razlogov izpodbija svoj ocenjevalni list za obdobje od 1. julija 2001 do 31. decembra 2002.

V utemeljitev svojega zahtevka opozarja na sledeče:

—	kršitev člena 2 Splošnih navodil za izvedbo ter člena 43 Kadrovskih predpisov. Tožeča stranka s tem v zvezi pojasnjuje, da naj bi ocenjevalni list sestavila oseba, ki za to ni pristojna;

—	kršitev pooblastila za odločanje po prostem preudarku v tej zadevi kot tudi neskladje med obrazložitvijo ter dodeljenimi ocenami v ocenjevalnem listu;

—	kršitev obveznosti obrazložitve. Tožeča stranka s tem v zvezi navaja, da je zaradi splošne ocene, ki ji je bila dodeljena, postavljena pod povprečje, čeprav je bila na podlagi prejšnjih ocenjevalnih listov dobro ocenjena, ne da bi bilo to nazadovanje obrazloženo.

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/14

---

Tožba Carmela Morello proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 13. maja 2004

(Zadeva T-166/04)

(2004/C 179/27)

Jezik postopka: francoščina

Carmelo Morello, stanujoč v Bruslju, ki ga zastopata Jacques Sambon in Pierre Paul Van Gehuchten, avocats, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 13. maja 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

1.	razglasi za nično zavrnitev z molkom njegove zahteve z dne 28. marca 2003 in kolikor je potrebno, razglasi za nično zavrnitev ugovora;

2.	naloži Komisiji plačilo odškodnine v znesku 1.000.000 EUR za nepremoženjsko škodo in znesek 1.000.000 EUR za premoženjsko škodo;

3.	Komisiji naloži plačilo stroškov v celoti.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka, uradnik Komisije, je bila v okviru neke druge zadeve zahtevala razglasitev za nično imenovanje drugega uradnika na položaj šefa oddelka, za katerega je tudi sama kandidirala. Sodišče prve stopnje je odobrilo njeni zahtevi in razglasilo za nično zadevno imenovanje.

Ko je bila sodba v prejšnji zadevi razglašena, je uradnik, imenovan na zadevni položaj, napredoval in bil premeščen na drugo delovno mesto, medtem ko je izpraznjen položaj šefa oddelka zasedel drug uradnik po zaključku njegovega dopusta iz osebnih razlogov.

Po razglasitvi sodbe v prejšnji zadevi je tožeča stranka poslala na Komisijo zahtevo za izvršbo zadevne sodbe in nato ugovor zoper zavrnitev njegove zahteve z molkom. Komisija je ta ugovorzavrnila iz razloga, da ne more sprejeti ukrepov potrebnih za izvršbo zadevne sodbe, saj nima prostega delovnega mesta.

Predmet te tožbe je zavrnitev zahteve tožeče stranke. V utemeljitev svojih navedb, tožeča stranka navaja kršitev člena 233 ES, kršitev členov 4, 7, 24, 25 in 45 Kadrovskih predpisov, kršitev načela dobre uprave, kot tudi zlorabo pooblastil ali postopka. Prav tako navaja, da je utrpela nepremoženjsko in premoženjsko škodo zaradi tega, ker ni napredovala v naziv A3 kot zaključek svoje kariere in zato zahteva odškodnino.

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/14

---

Tožba Družbe Calliope S.A proti Uradu za harmonizacijo notranjega trga, vložena dne 12. maja 2004

(Zadeva T-169/04)

(2004/C 179/28)

Jezik postopka: francoščina

Družba Calliope S.A, s sedežem v Mourenx (Francija), ki jo zastopa Stéphanie Legrand, avocat, je dne 12. maja 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Uradu za harmonizacijo notranjega trga.

BASF A.G je bil prav tako stranka v postopku pred Odborom za pritožbe.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	razglasi za nično odločbo Prvega Odbora za pritožbe UHNT z dne 4 marca 2004, s katero je bila zavrnjena pritožba št. R 289/2003-1;

—	odloči, da bo moral UHNT registrirati prijavo znamke Skupnosti „CARPOVIRUSINE“ št. 1 422 641 za blago iz prijave;

—	UHNT naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Prijavitelj znamke Skupnosti:	tožeča stranka
Zadevna znamka Skupnosti:	besedna znamka „CARPOVIRUSINE“ - prijava št. 1 422 641, vložena za tip blaga 5 (insekticidi itd.)
Imetnik izpodbijane znamke ali znaka v postopku ugovora:	BASF A.G
Izpodbijana znamka ali znak:	Nacionalna in mednarodna besedna znamka „CARPO“ za tip blaga 5
Odločba Oddelka za ugovore:	Zavrnitev registracije
Odločba Odbora za pritožbe:	Zavrnitev pritožbe
Tožbeni razlogi pred Sodiščem prve stopnje:	Zmotna uporaba člena 8(1b) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 (1 )

---

(1)  (1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti, UL L 11 z dne 14. 1. 1994, str. 0001 - 0036.

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/15

---

Tožba FederDOC - Confederazione nazionale dei Consorzi volontari per la tutela delle denominazioni di origine e delle indicazioni geografiche tipiche dei vini italiani in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 18. maja 2004

(Zadeva T-170/04)

(2004/C 179/29)

Jezik postopka: italijanščina

FederDOC - Confederazione nazionale dei Consorzi volontari per la tutela delle denominazioni di origine e delle indicazioni geografiche tipiche dei vini italiani in drugi, ki jo zastopajo Luciano Spagnuolo Vigorita, Paolo Tanoni in Roberto Gandin, avvocati, so dne 18. maja 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložili tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeče stranke Sodišču prve stopnje predlagajo, naj:

—

razglasi za nično Uredbo Komisije (ES) št. 316/2004 z dne 20. februarja 2004, objavljeno v Uradnem listu Evropske unije L 55 dne 24. februarja 2004, str. 16, ki spreminja Uredbo Komisije (ES) št. 753/2002 o določitvi nekaterih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 glede opisa, poimenovanja, predstavitve in zaščite nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja;

—	podredno razglasi v celoti ali delno za ničen člen 1 (3), (8.a), (9.a), (9.b),(19) in (18) (in torej prilogo II) Uredbe št. 316/2004;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Vložena tožba je naperjena proti Uredbi Komisije (ES) št. 316/2004 z dne 20. februarja 2004, objavljeno v Uradnem listu Evropske unije L 55 dne 24. februarja 2004, str. 16, ki spreminja Uredbo Komisije (ES) št. 753/2002 o določitvi nekaterih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 glede opisa, poimenovanja, predstavitve in zaščite nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (1).

Tožeče stranke navajajo, da obstaja resnična nevarnost, da bi se z implementacijo izpodbijane uredbe, izvedla v korist proizvajalcev iz tretjih držav določena liberalizacija, pri uporabi naslednjih tradicionalnih izrazov po katerih so italijanska vina prepoznavna po celem svetu: Amarone, Cannellino, Brunello, Est!Est!Est!, Falerno, Governo all'uso toscano, Gutturnio, Lacryma Christi, Lambiccato, Morellino, Recioto, Sciacchetrà, Sciac-trà, Sforzato (ali Sfurzat), Torcolato, Vergine, Vino Nobile, Vin santo (ali Vino Santo ali Vinsanto). To naj bi predstavljalo škodo za težko izborjen položaj proizvajalcev držav članic na vinskem tržišču (proizvajalci so zavezani k spoštovanju strogih količinskih in kakovostnih parametrov) in bi predvsem pomenilo nesprejemljivo škodo zaupanju potrošnikov. Proizvajalcem iz tretjih držav naj namreč ne bi bilo treba spoštovati navednih proizvodnih parametrov in bi lahko dali v promet na trg Skupnosti proizvode, ki nimajo enoloških in organoleptičnih značilnosti, ki jih ta vina morajo imeti.

Vse tožeče stranke so na podlagi nacionalne ureditve so upravičene varovati uporabo navedenih tradicionalnih izrazov oziroma jih lahko uporabljajo.

V utemeljitev svojega zahtevka predvsem navajajo, da je Komisija prekoračila svoja pooblastila, da izpodbijane uredbe ni ustrezno obrazložila in da ni pridobila predhodnega mnenja Upravljalnega odbora za vino, ustanovljenega z Uredbo št. 1493/1999 oziroma ni pridobila stališč tožečih strank.

Tožeče stranke prav tako menijo, da nekatere določbe izpodbijane uredbe kršijo pomembna načela, ki izhajajo iz Pogodbe ES, kot so načela na področju kmetijstva, konkurence, varstva potrošnikov, enakega obravnavanja, sorazmernosti, pridobljenih pravic in pravne varnosti. Z izpodbijano uredbo naj bi bile kršene določbe Uredbe št. 1493/1999 (in sicer členi 47, 48 in 49) kot tudi določbe člena 23(3) in 24(4) t.i. Sporazuma TRIPS iz Marakeša z dne 15. aprila 1994 (Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine) katerih pogodbenica je Evropska skupnost.

Tožeče stranke tudi navajajo, da je z izpodbijano uredbo kršena obveznost obrazložitve aktov.

---

(1)  UL L 55, 24.02.2004, str. 16.

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/15

---

Tožba Telefónica S.A. proti Uradu za harmonizacijo notranjega trga (UHNT), vložena dne 17. maja 2004

(Zadeva T-172/04)

(2004/C 179/30)

Jezik postopka: španščina

Telefónica S.A., s sedežem v Madridu (Španija), ki jo zastopa Andrea Sirimarco, je dne 17. maja 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Uradu za harmonizacijo notranjega trga.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično izpodbijano odločbo Prvega odbora za pritožbe UHNT z dne 12. marca 2004 (postopek R 676/2002-1);

—	dovoli registracijo znamke Skupnosti št. 1.694.157 „EMERGIA“ (figurativna) za označitev „telekomunikacijskih storitev po podmorskih kabelskih omrežjih za elektronski prenos glasu, podatkov in videa“ v razredu 38 mednarodne klasifikacije; ter

—	Uradu za harmonizacijo notranjega trga ter morebitnim intervenientom naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Prijavitelj znamke Skupnosti:	Tožeča stranka
Zadevna znamka Skupnosti:	Slikovna znamka „emergia“ – Predlog št. 1.694.157 za proizvode in storitve v razredih 9, 38 in 42
Imetnik izpodbijane znamke ali znaka v postopku ugovora:	D. Branch
Izpodbijana znamka ali znak:	Besedna znamka Skupnosti „EMERGEA“ za blago in storitve med drugim iz razreda 38 „Telematične storitve preko nacionalnih in mednarodnih omrežij, komunikacije preko računalniških terminalov“
Odločba Oddelka za ugovore:	Delna ugoditev ugovoru in sicer v delu, v katerem se nanaša na „telekomunikacijske storitve, komunikacijske storitve preko informatiziranih omrežij iz razreda 38“
Odločba Odbora za pritožbe:	Zavrnitev pritožbe
Tožbeni razlogi pred Sodiščem prve stopnje:	Kršitev člena 8(1)(b) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 (nevarnost zamenjave)

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/16

---

Tožba Jürgena Cariusa proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 14. maja 2004

(Zadeva T-173/04)

(2004/C 179/31)

Jezik postopka: francoščina

Jürgen Carius, stanujoč v Bruslju, ki ga zastopa Nicolas Lhoëst, avocat, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 14. maja 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	razglasi za nično odločbo Generalnega direktorja GD ADMIN z dne 21. maja 2003, ki je brez sprememb potrdil ocenjevalni list tožeče stranke za obdobje od 1. julija 2001 do 31. decembra 2002;

—	razglasi za nično, v kolikor je potrebno, odločbo Komisije z dne 23. decembra 2003 o zavrnitvi ugovora tožeče stranke;

—	toženi stranki v celoti naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

V utemeljitev svoji tožbi tožeča stranka navaja nezakonitost novega sistema ocenjevanja, ki ne temelji na objektivnih merilih, ki ne dopuščajo ocenjevancu, da se v primernem času seznani z ocenjevalnim poročilom, da bi lahko ocenjevalcu podal svoje pripombe.

Tožeča stranka navaja tudi kršitev obveznosti obrazložitve v tem, da znatno znižanje presoje njegovih zaslug ni bilo pravilno obrazloženo, kot tudi kršitev pooblastila za odločanje po prostem preudarku.

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/16

---

Tožba Petrotub S.A. proti Svetu Evropske unije, vložena dne 6. maja 2004

(Zadeva T-174/04)

(2004/C 179/32)

Jezik postopka: angleščina

Petrotub S.A., Roman, Romunija, ki ga zastopa A.L.Merckx, lawyer, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 6. maja 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Svetu Evropske unije.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—

razglasi za nično Uredbo Sveta (ES) št. 235/2004 z dne 10. februarja 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 2320/97 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev pri uvozu nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom, med drugim, iz Romunije, in sicer pri uvozu izdelkov proizvajalcev Petrotub SA in Republica SA v Evropsko skupnost (1);

—	Toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Izpodbijano uredbo je Svet sprejel z namenom izvršitve sodbe Sodišča Evropskih skupnosti z dne 9. januarja 2003 v zadevi C-76/00 P. S to sodbo je bila razveljavljena sodba Sodišča prve stopnje z dne 15. decembra 1999 v združenih zadevah Petrotub in Republica proti Svetu (2) (T-33/98 in T-34/98) in razglasila za nično Uredbo Sveta (ES) št. 2320/97 z dne 17. novembra 1997 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev pri uvozu nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla pri uvozu izdelkov proizvajalcev Petrotub SA in Republica SA.

V utemeljitev svoje tožbe tožeča stranka trdi, da je Svet prekoračil svojo pravico odločanja po prostem preudarku iz člena 233 ES, s tem, da je izvršil sodbo na način, ki krši člen 6(1) in (9) ter člen 2(11) Uredbe (ES) Št. 384/96 (3). Tožeča stranka zatrjuje kršitev člena 6(9), ker naj bi bila izpodbijana uredba sprejeta na podlagi začetne preiskave kljub temu, da je preteklo več kot 15 mesecev od njene uvedbe. Nadalje zatrjuje kršitev člena 6(1), ker naj protidampinški ukrepi ne bi bili sprejeti na podlagi informacij, ki bi se nanašale na obdobje najmanj šestih mesecev neposredno pred začetkom postopka. Tožeča stranka tudi trdi, da izpodbijana uredba ne vsebuje ustrezne obrazložitve zakaj sta bili prvi dve metodi izračuna stopnje dumpinga, iz člena 2(11) Uredbe št. 384/96, zavrnjeni v korist tretje metode. Na podlagi navedenega tožeča stranka zatrjuje tudi kršitev člena 2(11) Uredbe št. 384/1996 ter člena 253 ES.

---

(1)  UL L 40, 12.2.2004, str. 12.

(2)  Recueil, str. 3837

(3)  UL L 56, 6.3.1996, str.1.

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/17

---

Tožba Donala Gordona proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 7. maja 2004

(Zadeva T-175/04)

(2004/C 179/33)

Jezik postopka: angleščina

Donal Gordon, stanujoč v Bruslju (Belgija), ki ga zastopa M. Byrne, Solicitor, je dne 7. maja 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	razglasi za nično odločbo Organa pristojnega za imenovanje o ugovoru tožeče stranke R/402703;

—	razglasi za ničen Sklep Komisije z dne 26. aprila 2002 o splošnih določbah za izvedbo člena 43 Kadrovskih predpisov ali veljaven ukrep v primeru, ko je ocenjevalni list zaključen preden je bilo odločeno o vseh pritožbah iste stopnje v isti enoti;

—	razglasi za neveljavno Upravno obvestilo 99-2002 z dne 3. decembra 2002 ali drug veljaven ukrep v obsegu, kjer določa povprečno oceno;

—	tožeči stranki odobri odškodnino za premoženjsko škodo za obete glede njegove kariere, duševne bolečine in zdravje;

—	Komisiji naloži plačilo vseh stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

V utemeljitev svojemu zahtevku tožeča stranka v prvi vrsti navaja kršitev bistvenih določb postopka, kršitev pravice do obrambe v tem, da potrjevalec ni imel dialoga z uradnikom v 5 delovnih dneh kot to zahteva člen 7(5) Sklepa Komisije z dne 26. aprila 2002 v splošnih določbah za izvedbo člena 43 Kadrovskih predpisov.

Tožeča stranka tudi navaja kršitev pooblastila za odločanje po prostem preudarku potrjevalca s tem, da je podpisal ocenjevalni list ob upoštevanju nepravilnih in kontradiktornih podatkov, ki jih je imel na razpolago. Tožeča stranka nadalje navaja zlorabo pooblastil, ker ni bilo podvzeto nič za odpravo kršitve pooblastila za odločanje po prostem preudarku.

V zaključek pa tožeča stranka navaja kršitev splošnih določb postopka, kršitev pravice do obrambe v tem, da je bil notranji pritožbeni sistem, ki ga je uvedel Sklep Komisije z dne 26. aprila 2002 neučinkovit zaradi dejstva, da so bili v času, ko je bila vložena pritožba, drugi ocenjevalni listi v isti enoti, na katere se je navezoval ocenjevalni list tožeče stranke glede povprečne ocene, nepreklicno potrjeni in z omejenim številom točk namenjeni za pokritje pritožb.

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/17

---

Tožba Luigija Marcuccia proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 13. maja 2004

(Zadeva T-176/04)

(2004/C 179/34)

Jezik postopka: italijanščina

Luigi Marcuccia, ki ga zastopa Alessandro Distante, avvocato, je dne 13. maja 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo OPI s katero je bila njegova zahteva zavrnjena;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Razlog za vložitev tožbe je, da je tožeča stranka 1. aprila 2003 vložila zahtevo na Evropsko komisijo, da: (a) se njej oziroma zdravniku, ki ga v ta namen sama določi, pošlje overjen prepis izvirnika - če le-ta sploh obstaja - zdravniškega poročila Dr. M. P. Simonnet, ki je tožečo stranko osebno pregledala na njenem domu dne 20. julija 2002, ter v okviru druge možnosti, da se ga o poslanem poročilu pisno obvesti; (b) se jo, v primeru, da zdravniško poročilo ne obstaja, o tem pisno obvesti; (c) da se jo, v primeru, da so podani razlogi, ki preprečujejo to kar je zahtevano pod (a) in (b) zgoraj, o teh razlogih pisno obvesti.

Glede na implicitno zavrnitev zahteve, je tožeča stranka vložila to tožbo.

Tožeča stranka v utemeljitev svojega zahtevka navaja naslednje razloge:

Kršitev predpisov, ker naj bi ima uradnik pravico do dostopa do vseh podatkov, ki se nanj nanašajo in ki jih pripravijo zastopniki tožene stranke pri opravljanju svojih nalog ter ki jih imajo v posesti, torej tudi zdravniško poročilo.

Kršitev pravice do zdravja, fizične in psihične integritete tožeče stranke ter dolžnosti institucij Skupnosti, da skrbijo za dobro počutje zaposlenih.

Kršitev obveznosti obrazložitve aktov iz člena 25 Kadrovskih predpisov.

Kršitev dolžnosti dobre upravne prakse, ker tožena stranka ni niti najmanj upoštevala interesov tožeče stranke, da se sama oziroma zdravnik, ki ga v ta namen določi, seznani z vsebino zdravniškega poročila, in to v luči dejstva, da ni jasno kakšen službeni interes tožena stranka varuje s tem, ko je zavrnila zahtevo oziroma ugovor tožeče stranke.

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/18

---

Tožba Daniela Van der Spree proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 17. maja 2004

(Zadeva T-182/04)

(2004/C 179/35)

Jezik postopka: francoščina

Daniel Van der Spree, stanujoč v Overijse (Belgija), ki ga zastopajo Sébastien Orlandi, Albert Coolen, Jean-Noël Louis in Etienne Marchal, avocats, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 17. maja 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	razglasi za nično odločbo o dokončni sestavi ocenjevalnega lista tožeče stranke za obdobje od 1. julija 2001 do 31. decembra 2002;

—	Toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

V utemeljitev svoje tožbe tožeča stranka navaja kršitev členov 26 in 43 Kadrovskih predpisov in posebnih ukrepov, ki veljajo za začasno ocenjevalno obdobje 2001-2002. Tožeča stranka navaja tudi kršitev obveznosti obrazložitve, neskladje med obrazložitvijo in dodeljenimi ocenami kot tudi kršitev pooblastila za odločanje po prostem preudarku. Tožeča stranka se sklicuje tudi na kršitev pravice do obrambe glede na to, da odločba temelji na poročilu notranje revizije s katerim tožeča stranka ni bila nikoli seznanjena in na domnevnih ocenjevalnih kriterijih, s katerimi naj bi tožeča stranka po njenem zatrjevanju ne bila seznanjena.

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/18

---

Tožba Microsoft Corporation proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 7. junija 2004

(Zadeva T-201/04)

(2004/C 179/36)

Jezik postopka: angleščina

Microsoft Corporation, Washington (ZDA), ki jo zastopata I.S. Forrester, QC in J.-F. Bellis, avocat, je dne 7. junija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično Odločbo Komisije z dne 24. marca 2004, ali, podredno, odpravi ali bistveno zmanjša naloženo globo;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka izpodbija odločbo Komisije, ki je ugotovila dve zlorabi prevladujočega položaja tožeče stranke in tožeči stranki naložila globo v višini 497.196.304 EUR. Komisija je v odločbi ugotovila, da je tožeča stranka zavrnila ponuditi „informacijo o medobratovalnosti“ in dopustiti njeno uporabo za namen razvoja in distribucije proizvodov operacijskih sistemov za strežnike za delovne skupine. Drugič, je Komisija ugotovila, da je tožeča stranka pogojevala razpoložljivost „Windows Client PC Operating System“ s sočasno pridobitvijo Windows Media Player-ja.

Prvič, tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja, da se je Komisija zmotila pri ugotovitvi, da je tožeča stranka kršila člen 82 ES, s tem ko je zavrnila ponuditi komunikacijske protokole konkurentom in da ni dovolila uporabe te lastniške tehnologije v konkurenčnih operacijskih sistemih za strežnike za delovne skupine.

Tožeča stranka meni, da pogoji, ki jih zahtevata Evropski sodišči preden je podjetje, ki ima prevladujoči položaj prisiljeno dati licenco za svoje pravice iz intelektualne lastnine, v zadevnem primeru niso izpolnjeni. Tožeča stranka meni, da tehnologija za katero ji je odrejeno dati licenco ni nepogrešljiva, da se doseže medobratovalnost z Microsoftovimi PC operacijskimi sistemi, da domnevna zavrnitev ponudbe tehnologije ni preprečila prihoda novih proizvodov na sekundarni trg in, končno, da ni imela za posledico izključitve vse konkurence na sekundarnem trgu.

Nadalje, tožeča stranka navaja da je izpodbijana odločba nepravilno zavrnila možnost, da bi se tožeča stranka zanašala na svoje pravice iz intelektualne lastnine kot objektivno utemeljitev njene domnevne zavrnitve ponuditi tehnologijo in je namesto tega predložila nov in pravno pomanjkljiv test proporcionalnosti v ožjem smislu s sklicevanjem na javni interes po razkritju.

Tožeča stranka navaja, da ni bila niti ena licenca zahtevana za namen razvijanja programske opreme v EGP in da tožeča stranka ni imela dolžnosti šteti, da Sunova zahteva povzroči kakršnokoli posebno dolžnost v skladu s členom 82 EC.

Dodatno, tožeča stranka navaja, da Komisija pri uporabi člena 82 na dejansko stanje te zadeve ni upoštevala obveznosti, ki za Evropske Skupnosti izhajajo iz Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine Svetovne trgovinske organizacije (TRIPS).

Drugič, tožeča strank navaja, da se je Komisija zmotila pri ugotovitvi, da je tožeča stranka kršila člen 82 ES, ko je razpoložljivost svojega PC operacijskega sistema pogojevala s sočasno pridobitvijo predvajalnika za večpredstavnost imenovanega Windows Media Player.

Tožeča strank navaja, da izpodbijana odločba temelji na teoriji špekulativne izključitve po kateri utegne široka distribucija predvajalnika za večpredstavnost v Windowsih, na neki nedoločeni točki v prihodnosti, voditi v stanje kjer bodo ponudniki vsebine in razvijalci programov šifrirali izključno v Windows Media formatu. Tožeča strank navaja, da je ta teorija v nasprotju z odločbo Komisije o združitvi AOL/Time Warner (1) kot tudi priloženega dokaza, ki kaže da ponudniki vsebine še naprej šifrirajo v večih formatih.

Tožeča stranka prav tako navaja, da izpodbijana odločba ne upošteva koristi, ki izhajajo iz poslovnega modela, ki v odgovor tehnološkemu napredku in potrošniškem povpraševanju, vsebuje vključitev novega predvajalnika v Windowse.

Prav tako, po mnenju tožeče stranke, izpodbijana odločba ne izpolnjuje zahtevanih pogojev za ugotovitev kršitve člena 82 EC, in predvsem njegove točke (d). Tožeča stranka navaja, da Windowsi in njegov predvajalnik za večpredstavnost nista dva različna proizvoda. V nadaljevanju tožeča stranka navaja, da izpodbijana odločba ne dokaže, da domnevno povezovanje in povezani proizvodi niso povezani naravno ali s poslovno prakso. Dodatno, tožeča stranka navaja da izpodbijana odločba pri izvajanju člena 82 ES na dejstva zadeve ne upošteva obveznosti, ki za Evropske Skupnosti izhajajo iz TRIPS-a ter da je naložena globa nesorazmerna.

Tretjič, tožeča stranka navaja, da je zahteva, da tožeča stranka imenuje in plačuje skrbnika, ki bo spremljal njeno izpolnjevanje odločbe in prejemal ter preiskoval pritožbe nezakonita, saj je ultra vires. Tožeča stranka navaja, da so pooblastila prenesena na skrbnika preiskovalna in ker izvršilna pristojnost pripada normalno Komisiji, je le ta ne more prenesti.

Končno, tožeča stranka navaja, da ni osnove za naložitev globe tožeči stranki glede na pravno novost s katero je bila kršitev ugotovljena. Tožeča stranka navaja, da je znesek globe očitno previsok.

---

(1)  2001/718/ES: Odločba Komisije z dne 11. oktobra 2000 o razglasitvi združitve združljive s skupnim trgom in Sporazumom o EGP (Zadeva št. COMP/M.1845-AOL/Time Warner) (UL 2001 L 268, str. 28)

---

10.7.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/20

---

(2004/C 179/37)

Zadnja objava Sodišča Evropskih skupnosti v Uradnem listu Evropske unije

UL C 168, 26.6.2004

Prejšnje objave

UL C 156, 12.6.2004

UL C 146, 29.5.2004

Ti teksti so na voljo na:

EUR-Lex: http://europa.eu.int/eur-lex

CELEX: http://europa.eu.int/celex

---