Maastrichtska pogodba o Evropski uniji

POVZETEK:

Pogodba o Evropski uniji

KAJ JE NAMEN TE POGODBE?

• Maastrichtska pogodba je ambiciozna. Ustanavlja Evropsko unijo. Ta obsega tri ločene dele (tako imenovane stebre):
  • Evropske skupnosti,
  • skupno zunanjo in varnostno politiko ter
  • sodelovanje vlad EU na področju pravosodja in notranjih zadev.
• Njene najpomembnejše novosti so:
  • postavlja temelje za ekonomsko in monetarno unijo, enotno valuto (evro) in določa merila za njeno uporabo,
  • zagotavlja pravno podlago za šest novih skupnih politik EU,
  • krepi pristojnosti Evropskega parlamenta in
  • uvaja koncept evropskega državljanstva.

KLJUČNE TOČKE

Evropske skupnosti (prvi steber)

To združuje tradicionalne dejavnosti, postopke dela in odločanja treh prvotnih organizacij EU:

• Evropske gospodarske skupnosti,
• Evropske skupnosti za premog in jeklo,
• Euratom.

Skupna zunanja in varnostna politika (drugi steber)

Namen tega je:

• zaščititi skupne vrednote, temeljne interese in neodvisnost EU,
• krepiti varnost EU in njenih držav članic,
• ohranjati mir in mednarodno varnost v skladu z načeli Združenih narodov,
• spodbujati mednarodno sodelovanje,
• razvijati in utrjevati demokracijo ter načelo pravne države in spoštovanje človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.

Sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev (tretji steber)

Namenjeno je zagotavljanju visoke ravni varnosti javnosti z:

• vzpostavitvijo pravil in nadzora na zunanjih mejah EU,
• bojem proti terorizmu, organiziranemu kriminalu, prometu s prepovedanimi drogami in mednarodnim goljufijam,
• organizacijo pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah,
• ustanovitvijo Evropskega policijskega urada (Europol) za izmenjavo informacij med nacionalnimi organi,
• nadzorom nad nezakonitim priseljevanjem,
• pripravo skupne azilne politike.

Ekonomska in monetarna unija

Države EU morajo:

• usklajevati svoje ekonomske politike,
• zagotoviti večstranski nadzor tega usklajevanja,
• spoštovati finančno in proračunsko disciplino.

Skupna valuta (evro)

To:

• se uvaja v treh fazah:
  • liberalizacija pretoka kapitala (od 1. januarja 1990),
  • konvergenca nacionalnih ekonomskih politik (od 1. januarja 1994),
  • oblikovanje enotne valute in ustanovitev Evropske centralne banke (najkasneje od 1. januarja 1999),
• določa merila za inflacijo, raven javnega dolga, obrestne mere in menjalne tečaje, ki jih morajo države izpolniti pred uvedbo evra,
• zagotavlja možnost izvzetja Združenega kraljestva (1) iz tretje faze, sodelovanje Danske pa je odvisno od nacionalnega referenduma.

Nove politike

EU je pristojna za:

• vseevropska omrežja (TEN),
• industrijsko politiko,
• varstvo potrošnikov,
• izobraževanje in poklicno usposabljanje,
• mladinska vprašanja,
• kulturo.

Socialni protokol

• Ta pristojnost EU razširja na:
  • spodbujanje zaposlovanja,
  • izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev,
  • zagotavljanje ustrezne socialne zaščite,
  • vodenje socialnega dialoga,
  • razvoj človeških virov za zagotavljanje visoke in trajnostne ravni zaposlenosti,
  • vključevanje oseb, ki so izključene iz trga dela.
• Združeno kraljestvo (1) ima možnost izvzetja iz socialnega protokola.

Evropsko državljanstvo

To daje vsakemu državljanu EU pravico do:

• prostega gibanja in prebivanja kjer koli v EU,
• udeležbe na evropskih in lokalnih volitvah v državi, v kateri prebiva, kot volivec in kandidat,
• diplomatske pomoči in zaščite veleposlaništev in konzulatov drugih držav članic,
• peticije, ki jo naslovi na Evropski parlament, in pritožbe v zvezi z nedopustnimi upravnimi postopki EU, ki jo naslovi na Evropskega varuha človekovih pravic.

Institucionalne spremembe

Te vključujejo:

• krepitev zakonodajne pristojnosti Evropskega parlamenta,
• več večinskega glasovanja, ko vlade EU sprejemajo zakonodajo,
• oblikovanje Evropskega odbora regij,
• uporabo načela subsidiarnosti, v skladu s katerim EU ukrepa samo, če je ta ukrep učinkovitejši na ravni EU kot na nacionalni ravni.

OD KDAJ SE TA POGODBA UPORABLJA?

Podpisana je bila 7. februarja 1992, veljati pa je začela 1. novembra 1993.

OZADJE

Maastrichtska pogodba, uradno znana kot Pogodba o Evropski uniji, pomeni začetek „nove faze v procesu ustvarjanja tesnejše povezanosti narodov Evrope“, saj je prejšnjim skupnostim dodala politično razsežnost.

GLAVNI DOKUMENT

Pogodba o Evropski uniji (UL C 191, 29.7.1992, str. 1–112).

Zadnja posodobitev 21.03.2018

(1) Združeno kraljestvo 1. februarja 2020 izstopi iz Evropske unije in postane tretja država (ki ni članica EU).