Evropski varuh človekovih pravic

POVZETEK:

Sklep Evropskega parlamenta 94/262/ESPJ, ES, Euratom – predpisi in splošni pogoji, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic

POVZETEK

KAJ JE NAMEN TEGA SKLEPA?

Ta sklep določa pogoje delovanja evropskega varuha človekovih pravic.

KLJUČNE TOČKE

Položaj in imenovanje

• Evropski varuh človekovih pravic ima poseben pravni položaj po Pogodbah (člen 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije).
• Izvoli ga Evropski parlament za eno parlamentarno obdobje petih let, vendar je lahko ponovno izvoljen.
• Varuh človekovih pravic deluje neodvisno in ne sprejema nikakršnih navodil vlad ali drugih organizacij.
• Med trajanjem mandata ne sme zasedati nobenega drugega političnega ali upravnega položaja, bodisi plačanega ali neplačanega.

Prizadevanja za odpravljanje nepravilnosti

Glavna naloga varuha človekovih pravic je preiskati nepravilnosti v delovanju institucij in organov EU.

• Institucije in organi EU morajo varuhu človekovih pravic posredovati vse zahtevane informacije in navesti, ali je katera od teh informacij zaupna (dostop do zaupnih informacij urejajo predpisi zadevne institucije ali organa o varnosti, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1049/2001).
• Informacije so lahko dolžne posredovati tudi države EU. Če za te informacije veljajo predpisi o zaupnosti, jih varuh človekovih pravic ne sme širiti dalje.
• Varuh lahko ukrepa na lastno pobudo ali na podlagi pritožbe.

Omejitev pristojnosti

• Sodišče Evropske unije ne sodi v obseg pristojnosti varuha človekovih pravic, kadar opravlja svojo pravosodno funkcijo.
• Varuh človekovih pravic ni pristojen za preiskavo nepravilnosti nacionalnih, regionalnih ali lokalnih vlad v državah EU.
• Zunaj njegove pristojnosti so tudi primeri, ki so že pred sodišči, in vprašanja o pravilnosti odločitev sodišč.

Vložitev pritožbe

Pritožba, naslovljena na varuha človekovih pravic, mora izpolnjevati naslednje pogoje.

• Vložiti jo mora državljan EU, oseba, ki prebiva v državi EU, ali organ, kot je NVO, fundacija ali podjetje z registriranim sedežem v državi EU (pravne osebe).
• Sestavljena mora biti v enem od 24 jezikov Pogodbe.
• Nanašati se mora izključno na primer nepravilnosti institucije ali organa EU. „Nepravilnost“ pomeni na primer zlorabo pooblastil, upravne nepravilnosti, diskriminacijo itn.
• Vložiti jo je treba v dveh letih od datuma, ko se oseba, ki pritožbo vlaga (pritožnik), seznani z dejstvi.
• Pritožba mora biti „zadnja možnost“ – pritožnik mora pred vložitvijo pritožbe opraviti vse ustrezne upravne korake z zadevno(-imi) institucijo(-ami).

Pritožba se lahko označi kot zaupna na zahtevo pritožnika ali na pobudo varuha človekovih pravic, če slednji meni, da je to potrebno za zaščito interesov pritožnika ali tretje osebe.

Naslednji koraki

• 1.

  Če varuh človekovih pravic po začetni preiskavi ugotovi, da je pritožba dopustna in da obstajajo razlogi za preiskavo, o tem obvesti zadevno institucijo ali organ in zahteva, da predloži mnenje v določenem roku (običajno v največ treh mesecih).

• 2.

  Varuh človekovih pravic pošlje to mnenje pritožniku, ki lahko v določenem roku (običajno v največ enem mesecu) predloži pripombe.

• 3.

  Varuh človekovih pravic lahko opravi dodatne preiskave. Po opravljenih preiskavah varuh človekovih pravic zaključi primer z obrazloženim sklepom, ki lahko vsebuje kritične pripombe in s katerim se obvesti pritožnika ter zadevno institucijo ali organ.

• 4.

  Varuh človekovih pravic lahko zaključi primer s poročilom, ki vsebuje osnutek priporočil za zadevno institucijo ali organ in ki ga pošlje pritožniku in zadevni instituciji ali organu. Zadevna institucija ali organ mora nato v treh mesecih poslati varuhu človekovih pravic podrobno mnenje, ki lahko na primer vsebuje seznam sprejetih ukrepov za izvajanje osnutka priporočil.

• 5.

  Če podrobno mnenje ni zadovoljivo, se varuh človekovih pravic lahko odloči, da bo pripravil posebno poročilo za Evropski parlament. To posebno poročilo lahko vsebuje priporočila. Varuh človekovih pravic ga pošlje tudi pritožniku in zadevni instituciji ali organu.

• 6.

  Če varuh človekovih pravic med preiskavo opazi zadeve, ki se nanašajo na kazensko pravo, mora o tem nemudoma obvestiti nacionalne organe, institucijo EU, odgovorno za boj proti goljufijam, in, če je primerno, institucijo ali organ EU, v kateri je zadevni javni uslužbenec ali predstavnik zaposlen.

• 7.

  Varuh človekovih pravic predloži Evropskemu parlamentu tudi letno poročilo o svojih dejavnostih, vključno z rezultati preiskav.

Izvedbeni predpisi

Izvedbene določbe tega sklepa je varuh človekovih pravic sprejel 8. julija 2002, nazadnje pa so bile spremenjene 3. decembra 2008.

OD KDAJ SE TA SKLEP UPORABLJA?

Ta sklep je začel veljati 4. maja 1994.

OZADJE

Spletno mesto evropskega varuha človekovih pravic

AKT

Sklep Evropskega parlamenta 94/262/ESPJ, ES, Euratom z dne 9. marca 1994 o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (UL L 113, 4.5.1994, str. 15–18)

Nadaljnje spremembe Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom so vključene v osnovno besedilo. To prečiščeno besedilo se uporablja le kot napotilo.

POVEZANI AKTI

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43–48)

Zadnja posodobitev 04.02.2016