Dostop do informacij, udeležba javnosti in dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah

 

POVZETEK:

Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija)

Sklep 2005/370/ES – sklenitev Aarhuške konvencije

KAJ JE NAMEN TE KONVENCIJE IN TEGA SKLEPA?

Aarhuška konvencija javnosti (posameznikom in združenjem, ki jih zastopajo) daje pravico do dostopa do informacij o okoljskih zadevah in udeležbe pri odločanju o njih ter tudi do pravnega varstva, če se te pravice ne spoštujejo.

S sklepom se v imenu EU odobri Aarhuška konvencija (ki so jo leta 1998 podpisale Evropska skupnost, zdaj Evropska unija (EU), in države EU).

KLJUČNE TOČKE

Konvencija velja od 30. oktobra 2001 in temelji na predpostavki, da se bo z večjo splošno ozaveščenostjo in vključenostjo javnosti v okoljske zadeve izboljšalo varstvo okolja. Njen namen je zaščititi pravico vsake osebe sedanje in prihodnjih generacij do življenja v okolju, ki je ustrezno za njeno zdravje in dobro počutje. V ta namen konvencija določa ukrepe na treh področjih:

Institucije EU zajema opredelitev organa javne oblasti v smislu konvencije in jih obravnava enako kot nacionalne ali lokalne organe.

Pogodbenice, ki so podpisale konvencijo, se dogovorijo, da bodo navedene pravice in obveznosti uporabljale za:

Dostop javnosti do informacij o okolju

Konvencija določa natančno opredeljene pravice in naloge v zvezi z dostopom do okoljskih informacij ter tudi roke za predložitev informacij in razloge, na podlagi katerih lahko organi javne oblasti zavrnejo dostop do določene vrste informacij.

Dostop se lahko zavrne iz treh razlogov:

Zahtevki se lahko zavrnejo tudi zaradi zaupnosti postopkov organov javne oblasti, obrambe države in javne varnosti, poteka pravnega postopka ali spoštovanja zaupnosti:

Ker je lahko razkritje informacij v javnem interesu, je treba vse te razloge za zavrnitev razlagati omejevalno.

V odločitvi o zavrnitvi dostopa morajo biti navedeni razlogi za zavrnitev in oblike pritožbe, ki so na voljo vložniku.

Organi javne oblasti morajo skrbeti, da so informacije posodobljene, in v ta namen vzpostavijo javno dostopne sezname, registre in zbirke podatkov. V zvezi s tem se te organe spodbuja k vse večji uporabi elektronskih podatkovnih baz, ki zajemajo poročila o stanju okolja, zakonodajo, nacionalne načrte in politike ter mednarodne konvencije.

Države EU so leta 2003 sprejele Direktivo 2003/4/ES o dostopu javnosti do informacij o okolju. V nacionalno zakonodajo so jo morale vključiti do 14. februarja 2005.

EU je leta 2006 sprejela Uredbo (ES) št. 1367/2006, ki od institucij in organov EU zahteva izvajanje obveznosti iz Aarhuške konvencije.

Udeležba javnosti pri okoljskem odločanju

Drugi del konvencije se nanaša na udeležbo javnosti pri odločanju. Zagotoviti jo je treba s postopkom odobritve za določene posebne dejavnosti (predvsem industrijske narave), naštete v Prilogi I h konvenciji. Pri končni odločitvi o odobritvi dejavnosti je treba ustrezno upoštevati izid udeležbe javnosti.

Javnost je treba že na začetku odločanja obvestiti o:

Časovni okviri postopka morajo omogočati dejansko udeležbo javnosti.

Za pripravo okoljskih načrtov in programov je bil vzpostavljen poenostavljen postopek.

Konvencija tudi poziva podpisnice k spodbujanju udeležbe javnosti pri pripravi okoljskih politik in standardov ter zakonodaje, ki bi lahko pomembno vplivali na okolje.

Države EU so leta 2003 sprejele Direktivo 2003/35/ES o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem.

Sklep Sveta 2006/957/ES je leta 2006 upošteval spremembo konvencije, ki krepi udeležbo javnosti pri odločanju v zvezi z namernim sproščanjem GSO v okolje. Ta zahteva je na ravni EU že izpolnjena z nekaterimi členi Direktive 2001/18/ES o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in Uredbe (ES) št. 1829/2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi.

Več drugih okoljskih direktiv EU zajema pravila o udeležbi javnosti pri okoljskem odločanju. Te vključujejo Direktivo 2001/42/ES in okvirno direktivo o vodah (Direktiva 2000/60/ES).

Dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah

Vse osebe, ki menijo, da je bila kršena njihova pravica do dostopa do informacij (npr. zahtevek za informacije ni bil upoštevan, je bil neupravičeno zavrnjen ali pa je bil odgovor neustrezen), morajo imeti v ustreznih okoliščinah dostop do revizijskega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo.

Dostop do pravnega varstva je zagotovljen tudi v primeru kršitve postopka udeležbe v skladu s konvencijo. Dostop do pravnega varstva je omogočen tudi za reševanje sporov glede dejanj ali opustitve dejanj oseb zasebnega prava in organov javne oblasti, ki so v nasprotju z nacionalnimi pravili, ki se nanašajo na okolje.

Direktivi 2003/4/ES in 2003/35/ES zajemata določbe o dostopu do pravnega varstva. Predlog direktive o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah iz leta 2003 je bil leta 2014 umaknjen v okviru preverjanja ustreznosti zakonodaje EU (znanega kot REFIT), ki ga izvaja Evropska komisija.

Komisija je aprila 2017 sprejela smernice za dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Te pojasnjujejo, kako lahko posamezniki in združenja spodbijajo odločitve, dejanja in opustitve organov javne oblasti v zvezi z okoljsko zakonodajo EU pred nacionalnimi sodišči.

OD KDAJ SE TA KONVENCIJA IN SKLEP UPORABLJATA?

Konvencija se uporablja od 30. oktobra 2001. Sklep se uporablja od 17. februarja 2005.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

GLAVNA DOKUMENTA

Sklep Sveta 2005/370/ES z dne 17. februarja 2005 o sklenitvi Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, v imenu Evropske skupnosti (UL L 124, 17.5.2005, str. 1–3).

Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (UL L 124, 17.5.2005, str. 4–20).

POVEZANI DOKUMENTI

Sporočilo Komisije z dne 28. aprila 2017 – Sporočilo Komisije o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (C(2017) 2616 final, 28.4.2017).

Sklep Sveta 2006/957/ES z dne 18. decembra 2006 o odobritvi, v imenu Evropske skupnosti, spremembe Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (UL L 386, 29.12.2006, str. 46-49).

Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, 25.9.2006, str. 13–19).

Uredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL L 268, 18.10.2003, str. 1–23).

Nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 1829/2003 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26–32).

Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30–37).

Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS – Izjava Komisije (UL L 106, 17.4.2001, str. 1–39).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1–73).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 05.03.2018