Varnost na železnicah

POVZETEK:

Direktiva 2004/49/ES – varnost na železnicah EU

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

Namen direktive je vzpostaviti bolj konkurenčen in varnejši železniški sistem, ki obsega celotno območje trga EU, namesto omejevanja predvsem na nacionalne trge.

KLJUČNE TOČKE

Področje uporabe

Direktiva se uporablja za železniške sisteme v državah EU in obsega varnostne zahteve za sistem v celoti, vključno z infrastrukturo in vodenjem železniškega prometa ter z medsebojnim delovanjem ali vplivanjem med prevozniki v železniškem prometu* in upravljavci železniške infrastrukture*.
V zvezi s tem se direktiva osredotoča na štiri glavne vidike:
- vzpostavitev organa, odgovornega za nadzor varnosti v posamezni državi EU;
- vzajemno priznavanje varnostnih spričeval, ki se izdajajo v državah EU;
- vzpostavitev skupnih varnostnih kazalnikov (SVK) za oceno, ali je sistem skladen s skupnimi varnostnimi cilji (SVC), in za olajšanje spremljanja varnostne učinkovitosti na železnici;
- opredelitev skupnih predpisov o varnostnih preiskavah.

Razvoj in upravljanje varnosti

Varnostni predpisi in standardi, kot so operativni predpisi, predpisi o signalizaciji, zahteve za osebje in tehnične zahteve za tirna vozila, so bili vzpostavljeni predvsem nacionalno.
Te nacionalne varnostne predpise bi morali postopno nadomestiti predpisi, ki temeljijo na skupnih standardih in jih vzpostavljajo tehnične specifikacije za interoperabilnost (TSI) – sposobnost opreme ali skupin, da delujejo v medsebojni povezavi. Evropska komisija je pooblaščena, da začasno ustavi izvajanje nacionalnega varnostnega predpisa za največ šest mesecev.
V zvezi s tem morajo države EU zagotoviti, da:
- se varnost na železnici ohranja ter stalno izboljšuje, upoštevajoč razvoj zakonodaje EU;
- se varnostni predpisi določijo, uporabljajo in izvajajo odprto in nediskriminatorno;
- upravljavci železniške infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu prevzamejo odgovornost za varno delovanje železniškega sistema in nadzorovanje tveganja, povezanega s tem;
- se zbirajo informacije o skupnih varnostnih kazalnikih iz letnih poročil, da se oceni doseganje SVC in spremlja splošni razvoj varnosti na železnici.

Varnostna spričevala

Prevoznik v železniškem prometu mora imeti varnostno spričevalo, da bi dobil dovoljenje za dostop do železniške infrastrukture. To varnostno spričevalo lahko obsega celotno železniško omrežje države EU ali samo določen del tega omrežja.
Za opravljanje mednarodnih prevoznih storitev bi moralo biti dovolj, da se sistem varnega upravljanja odobri v eni državi EU in ta odobritev velja v vsej EU.
Spoštovanje nacionalnih predpisov zahteva tudi dodatno izdajanje spričeval v vsaki državi EU.
Varnostno spričevalo je treba podaljšati, ko prevoznik v železniškem prometu predloži vlogo, v časovnih presledkih, ki niso daljši od petih let. Delno ali v celoti ga je treba dopolniti, kadar koli se bistveno spremeni vrsta ali obseg dejavnosti.
Poleg varnostnih zahtev iz varnostnega spričevala morajo prevozniki v železniškem prometu, ki so imetniki licence, spoštovati nacionalne zahteve, ki so v skladu z zakonodajo EU, se uporabljajo na nediskriminatoren način ter so povezane z zdravjem, varnostjo in socialnimi razmerami, vključno s pravnimi določbami o času vožnje, ter s pravicami delavcev in potrošnikov.
Bistveni vidik varnosti je usposabljanje in podeljevanje spričeval osebju, zlasti strojevodjem. Usposabljanje obsega operativna pravila, sistem signalizacije, poznavanje prog in hitrih postopkov.

Vzdrževanje vozil

Vsakemu vozilu se pred začetkom obratovanja oziroma pred uporabo v omrežju dodeli subjekt, ki je zadolžen za njegovo vzdrževanje (ki je lahko prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec infrastrukture). Subjekt z uvedbo sistema vzdrževanja v skladu z navodili za vzdrževanje vozila in veljavnimi varnostnimi zahtevami zagotovi, da so vozila v delujočem stanju.

Nacionalni varnostni organ

Vsaka država EU mora ustanoviti varnostni organ, ki je neodvisen od prevoznikov v železniškem prometu, upravljavcev infrastrukture, prosilcev za spričevalo in oskrbovalnih služb. Nacionalni varnostni organ:
- nemudoma odgovarja na zahteve in vloge,
- brez odlašanja sporoča svoje zahteve glede informacij ter
- sprejema vse svoje odločitve v štirih mesecih po predložitvi vseh zahtevanih informacij.
Varnostni organ opravi inšpekcijske preglede in preiskave, ki so potrebni za izpolnitev njegovih nalog, ter mu je odobren dostop do vseh dokumentov in prostorov, naprav, objektov in opreme upravljavcev železniške infrastrukture in prevoznikov v železniškem prometu.

Preiskave nesreč in incidentov

Resne nesreče vlakov, kot so iztirjenja in trčenja s smrtnimi žrtvami, se zgodijo redko, ko pa se, pritegnejo zanimanje javnosti in varnostnih strokovnjakov iz vse EU.
Merila o neodvisnosti preiskovalnega organa so strogo določena, tako da ta organ ni povezan z različnimi akterji v sektorju. Ta organ odloči, ali je treba preiskati take nesreče oz. incidente ali ne, in določi obseg preiskav in postopek, ki ga je treba izvesti.
Vsaka država EU mora zagotoviti, da preiskave nesreč in incidentov opravi stalni organ, ki ima vsaj enega preiskovalca, ki je v primeru nesreče ali resnega incidenta sposoben opravljati funkcijo glavnega preiskovalca.

Razveljavitev Direktive 2004/49/ES je preložena

Direktiva (EU) 2016/798 o varnosti na železnici (glej povzetek) bo razveljavila in nadomestila Direktivo 2004/49/ES. Namen nove direktive je izboljšati varnost na železnici po vsej EU z revidiranjem vloge nacionalnih varnostnih organov in prerazporeditvijo odgovornosti med njimi in Agencijo Evropske unije za železnice. Priloga V k Direktivi 2004/49/ES mora veljati do datuma uporabe izvedbenih aktov iz člena 24(2) Direktive (EU) 2016/798 (struktura poročil za poročanje o preiskavah nesreč in incidentov).
Direktiva (EU) 2016/798 je eden od treh zakonodajnih aktov, ki zajemajo tehnične vidike četrtega železniškega svežnja, katerega namen je oživitev železniškega sektorja in zagotavljanje bolj kakovostnih storitev ter večje izbire za potnike. Uporablja se skupaj z Uredbo o Agenciji Evropske unije za železnice (glej povzetek) in Direktivo o interoperabilnosti železniškega sistema (glej povzetek).
Zaradi pandemije COVID-19, je bila sprejeta Uredba (EU) 2020/698 o posebnih in začasnih ukrepih glede obnovitve ali podaljšanja nekaterih potrdil, spričeval, licenc, dovoljenj in pooblastil ter odloga nekaterih rednih preverjanj in rednih usposabljanj na nekaterih področjih prometne zakonodaje. Uredba podaljšuje roke iz Direktive 2004/49/ES za šest mesecev.
Direktiva (EU) 2016/798 bi morala začeti veljati 16. junija 2020. Vendar je bila zaradi pandemije COVID-19 sprejeta Direktiva (EU) 2020/700, da bi podaljšala njena obdobja za prenos in razveljavitev.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Ta direktiva se uporablja od 30. aprila 2004, države EU pa so jo morale v nacionalno pravo prenesti do 30. aprila 2006.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

Železnica – Varnost (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

Prevozniki v železniškem prometu: javna ali zasebna podjetja, ki izvajajo prevozne storitve prevozov blaga in/ali potnikov v železniškem prometu.

Upravljavci infrastrukture: organi ali podjetja, ki so pristojna zlasti za vzpostavitev, gradnjo in vzdrževanje infrastrukture ali njenega dela ter varnost. V nekaterih državah EU se lahko varnost prenese na prevoznike v železniškem prometu.

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (Direktiva o varnosti na železnici) (UL L 164, 30.4.2004, str. 44–113).

Nadaljnje spremembe Direktive 2004/49/ES so vključene v osnovno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) 2020/698 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o posebnih in začasnih ukrepih zaradi izbruha COVID-19 glede obnovitve ali podaljšanja nekaterih potrdil, spričeval, licenc, dovoljenj in pooblastil ter odloga nekaterih rednih preverjanj in rednih usposabljanj na nekaterih področjih prometne zakonodaje (UL L 165, 27.5.2020, str. 10–24).

Direktiva (EU) 2020/700 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o spremembi Direktiv (EU) 2016/797 in (EU) 2016/798 glede podaljšanja obdobij za njun prenos (UL L 165, 27.5.2020, str. 27–30).

Uredba (EU) 2016/796 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za železnice in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004 (UL L 138, 26.5.2016, str. 1–43).

Uredba (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji (UL L 138, 26.5.2016, str. 44–101).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o varnosti na železnici (prenovitev) (UL L 138, 26.5.2016, str. 102–149).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13–59).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (prenovitev) (UL L 191, 18.7.2008, str. 1–45).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (UL L 315, 3.12.2007, str. 14–41).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti (UL L 315, 3.12.2007, str. 51–78).

Glej prečiščeno različico.

Uredba Komisije (ES) št. 653/2007 z dne 13. junija 2007 o uporabi enotne evropske oblike za varnostna spričevala in dokumentacijo za vloge v skladu s členom 10 Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta in o veljavnosti varnostnih spričeval, izdanih na podlagi Direktive 2001/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 153, 14.6.2007, str. 9–24).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 299, 18.11.2003, str. 9–19).

Zadnja posodobitev 03.07.2020