Embalaža in odpadna embalaža

POVZETEK:

Direktiva 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

Direktiva 94/62/ES določa pravila EU o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.

Namen Direktive 94/62/ES je:

• uskladitev nacionalnih predpisov za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo in

• izboljšati kakovost okolja s preprečevanjem in zmanjševanjem vpliva embalaže in odpadne embalaže na okolje.

Direktiva (EU) 2018/852 je zadnja sprememba Direktive 94/62/EC in vsebuje dopolnjene ukrepe za:

• preprečevanje nastajanja odpadne embalaže in

• spodbujanje ponovne uporabe, recikliranja in drugih oblik predelave odpadne embalaže namesto njihovega končnega odstranjevanja, s čimer bi se prispevalo k prehodu na krožno gospodarstvo*.

KLJUČNE TOČKE

Področje uporabe

Direktiva velja za vso embalažo, dano v promet na evropskem trgu, in vso odpadno embalažo, ki se uporablja v industrijskem, komercialnem, pisarniškem, trgovinskem, storitvenem, gospodinjskem ali katerem koli drugem okolju ali izhaja iz njega, ne glede na uporabljeni material.

Ukrepi

V skladu z Direktivo, kakor je bila spremenjena, morajo države EU sprejeti ukrepe, kot so nacionalni programi, spodbude s pomočjo sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca in druge gospodarske instrumente, da se prepreči nastajanje odpadne embalaže in zmanjša vpliv embalaže na okolje.

Spodbujati morajo povečanje deleža vračljive embalaže*, dane v promet, ter sistemov za ponovno uporabo embalaže na okolju varen način, ne da bi bila pri tem ogrožena varnost hrane ali varnost potrošnikov. To lahko vključuje:

• sisteme kavcij
• cilje
• ekonomske spodbude
• minimalni odstotek vračljive embalaže, dane na trg, za vsako vrsto embalaže itd.

Države EU morajo sprejeti tudi potrebne ukrepe, da bi izpolnile cilje recikliranja, ki se razlikujejo glede na vrsto embalažnega materiala. Za ta namen morajo uporabiti nova pravila za izračun pri poročanju o novih ciljih recikliranja, ki jih je treba doseči do leta 2025 in leta 2030.

Cilji

Do 31. decembra 2025 je treba reciklirati najmanj 65 masnih % vse odpadne embalaže. Cilji recikliranja za vsak material so:

• 50 % plastike,
• 25 % lesa,
• 70 % železa in jekla,
• 50 % aluminija,
• 70 % stekla in
• 75 % papirja in kartona.

Do 31. decembra 2030 je treba reciklirati najmanj 70 masnih % vse odpadne embalaže. To vključuje:

• 55 % plastike,
• 30 % lesa,
• 80 % železa in jekla,
• 60 % aluminija,
• 75 % stekla in
• 85 % papirja in kartona.

Bistvene zahteve

Države EU morajo zagotoviti, da embalaža, dana v promet, izpolnjuje bistvene zahteve iz Priloge II k Direktivi:

• omejitev mase in prostornine embalaže na najmanjšo ustrezno vrednost, da se še zagotovi potrebna raven varnosti, higiene in sprejemljivosti za embalirani proizvod in potrošnika;
• zmanjšati prisotnost škodljivih snovi in materialov v odpadni embalaži in njenih sestavnih delih;
• oblikovati embalažo, ki je primerna za ponovno uporabo ali predelavo, kar lahko vključuje oblikovanje za recikliranje materiala ali organsko recikliranje in oblikovanje za energetsko predelavo.

V spremenjeni Direktivi je pojasnjena razlika med embalažo, primerno za predelavo v obliki odpadne embalaže, primerne za kompostiranje, in biološko razgradljive odpadne embalaže, in določeno je, da okso-razgradljiva plastična embalaža (plastična embalaža z dodatki, zaradi katerih razpade v mikroskopsko majhne delce in prispeva k prisotnosti mikro plastike v okolju) ne šteje za biorazgradljivo.

Evropska komisija preučuje možnosti za povečanje bistvenih zahtev, da bi se izboljšala zasnova embalaže za ponovno uporabo in spodbudilo visokokakovostno recikliranje, in obenem krepi izvajanje bistvenih zahtev.

Sistemi predelave embalaže

Države EU morajo zagotoviti, da se vzpostavijo sistemi, ki bodo zagotavljali vračanje in/ali zbiranje rabljene embalaže in/ali odpadne embalaže ter ponovno uporabo ali predelavo, vključno z recikliranjem zbrane embalaže in/ali odpadne embalaže.

Odgovornost proizvajalca

• Države EU morajo do konca leta 2024 zagotoviti, da bodo sistemi odgovornosti proizvajalca* vzpostavljeni za vso embalažo. Sistemi odgovornosti proizvajalca zagotavljajo financiranje ali financiranje in organizacijo vračanja in/ali zbiranja rabljene embalaže in/ali odpadne embalaže ter njenega usmerjanja v najprimernejše možnosti za ravnanje z odpadki, in ponovno uporabo ali recikliranje zbrane embalaže in odpadne embalaže.
• Te sisteme bo treba uskladiti z minimalnimi zahtevami iz okvirne direktive o vodah 2008/98/ES (glejte povzetek). Pomagati bi morali tudi spodbujati embalažo, ki se oblikuje, izdela in prodaja tako, da se s tem spodbuja ponovna uporaba ali visoko kakovostno recikliranje in zmanjšanje vpliva embalaže in odpadne embalaže na okolje.

Informacijski sistemi in poročanje

• Izvedbeni akt, tj. Sklep 2005/270/ES določa preglednice in pravila za izračun, preverjanje in poročanje podatkov, ki jih morajo države EU posredovati Komisiji vsako leto zaradi spremljanja izvajanja Direktive 94/62/ES.
• Sklep (EU) 2019/665 spreminja Odločbo 2005/270/ES z uvedbo novih pravil za uskladitev z novimi pravili v Direktivi 94/62/ES v zvezi z izračunom doseganja ciljev recikliranja glede:
  • možnosti upoštevanja vračljive prodajne embalaže – do največ 5 % cilja recikliranja (člen 5(2)),
  • možnosti upoštevanja lesene embalaže, popravljene za ponovno uporabo (člen 5(3)),
  • izračuna količine kovin v odpadni embalaži, ločene iz pepela od sežiganja (člen 6a),
  • sestavljene embalaže, o kateri se več ne poroča glede na prevladujoč material, vsebovan v embalaži, z možnimi odstopanji za materiale, ki predstavljajo manj kot 5 % skupne mase embalažne enote.

• Namen novih pravil za izračun je zagotoviti, da se samo odpadki, ki vstopijo v postopek recikliranja, ali odpadki, ki jim je prenehal status odpadkov, uporabijo za izračun cilja recikliranja, kot splošno pravilo pa bi bilo odpadke treba tehtati ob vstopu v postopek recikliranja.
• Sklep določa okrepljen sistem nadzora kakovosti v zvezi s sporočenimi podatki (podatki, ki jih posredujejo neposredno gospodarski subjekti, uporaba elektronskih registrov), s čimer se zagotovi boljša sledljivost teh podatkov, vključno s podatki o odpadkih, ki se izvažajo za recikliranje v države zunaj EU.
• Sklep (EU) 2019/665 uvaja tudi spremembe preglednic za poročanje o podatkih v skladu s členom 12 Direktive 94/62/ES. Preglednice bi morale upoštevati informacije o embalaži, primerni za ponovno uporabo, ki je dana v promet prvič, in število kroženj, ki jih navedena embalaža opravi na leto, kar je bistvenega pomena za določitev deleža embalaže, primerne za ponovno uporabo, glede na embalažo za enkratno uporabo. Ker se prodajna embalaža, primerna za ponovno uporabo, lahko upošteva v okviru ciljev recikliranja, je treba razlikovati med prodajno embalažo, primerno za ponovno uporabo, in drugo embalaži, primerno za ponovno uporabo.

OD KDAJ SE TI DIREKTIVI UPORABLJATA?

• Direktiva 94/62/ES se uporablja od 31. decembra 1994, države EU pa so jo morale v nacionalni pravo prenesti do 30. junija 1996.
• Direktiva (EU) 2018/852 o spremembi se uporablja od 4. julija 2018, države EU pa so jo morale v nacionalno pravo prenesti do 5. julija 2020.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

• Embalaža in odpadna embalaža (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10–23).

Nadaljnje spremembe Direktive 94/62/ES so vključene v osnovno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3–30).

Glejte prečiščeno različico.

Odločba Komisije 2005/270/ES z dne 22. marca 2005 o določitvi preglednic za sistem zbirke podatkov na podlagi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži (UL L 86, 5.4.2005, str. 6–12).

Glejte prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 15.06.2020