Pridružitev EU – pristopni postopek

POVZETEK:

Pogodba o Evropski uniji – pridružitev EU

POVZETEK

KAJ JE NAMEN POGODBE O EVROPSKI UNIJI (PEU)?

KLJUČNE TOČKE

Merila za pristop

Država prosilka mora:

Država prosilka mora izpolnjevati tudi merila za pristop k EU. Ta so splošno znana kot københavnska merila, kot jih je določil Evropski svet junija 1993 v Københavnu. Ta merila so:

Evropski svet, ki se je sestal decembra 1995 v Madridu, je dodal, da morajo države kandidatke biti sposobne uporabljati pravo EU in zagotoviti, da ga bodo po prenosu v nacionalno zakonodajo učinkovito izvajale z ustreznimi upravnimi in pravosodnimi strukturami.

EU si pridržuje pravico do odločanja o tem, kdaj država kandidatka izpolnjuje merila za pristop. Sama EU pa mora biti sposobna vključevati nove članice.

Postopek

Evropska država, ki izpolnjuje merila iz člena 2 PEU, naslovi uradno prošnjo na Svet. Svet o prošnji obvesti Evropski parlament, Evropsko komisijo in nacionalne parlamente.

Svet nato na podlagi pozitivnega mnenja Komisije in ob podpori Evropskega sveta državi podeli status države kandidatke.

Pogajanja se začnejo po soglasnem sklepu Sveta.

Pogajanja potekajo na medvladnih konferencah, ki se jih udeležijo vlade držav EU in vlada države kandidatke. Pravni red (pravni korpus EU) je razdeljen na področja politike, o katerih potekajo ločena pogajanja. (Trenutno obstaja 35 področij politike ali „poglavij“.)

Komisija v predpristopni fazi spremlja prizadevanja države kandidatke za izvajanje pravnega reda. V tem postopku jim tudi pomaga s predpristopnimi finančnimi instrumenti, kot je TAIEX.

Prehodne ureditve – strani razpravljajo tudi o možnosti (in načinu) postopnega uvajanja nekaterih pravil, ki bi novi članici ali obstoječim državam EU zagotovile dovolj časa za prilagajanje. Razprave o tem potekajo predvsem v zadnjih fazah pogajanja.

Vzporedno s pogajanji poteka tako imenovana faza preverjanja. Pri tem se preveri, ali so posamezni deli pravnega reda, navedeni v danem poglavju, preneseni v pravo države kandidatke. Poglavje se lahko začasno zapre samo, ko država kandidatka pokaže, da poglavje pravnega reda že izvaja ali da ga bo začela izvajati do datuma pristopa. Izjema velja v primeru, ko država soglaša s posebno ureditvijo v zvezi z delom pravnega reda.

Komisija obvešča Svet in Evropski parlament skozi ves postopek, zlasti z letnimi poročili o napredku. Ta poročila obravnava Evropski parlament, ki svoje ugotovitve predloži v obliki resolucij, sprejetih na plenarnih zasedanjih. Država kandidatka prav tako pripravi letne nacionalne programe, v katerih oceni lasten napredek pri izvajanju različnih poglavij pravnega reda.

Končni cilj pogajanj je pripraviti pristopno pogodbo. Pristop mora soglasno odobriti Svet in pri tem prejeti soglasje Evropskega parlamenta. Vsaka država EU in pristopna država nato pogodbo podpiše in ratificira, vsaka v skladu s svojimi ustavnimi postopki.

OZADJE

AKT

Člen 49 Pogodbe o Evropski uniji (PEU).

Člen 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU).

Zadnja posodobitev 09.05.2016