Spremljanje zoonoz in povzročiteljev zoonoz

POVZETEK:

Direktiva 2003/99/ES o spremljanju bolezni in okužb živali

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

Določa minimalne zahteve, ki morajo biti izpolnjene v vseh državah EU, da se okrepijo obstoječi sistemi spremljanja bolezni in okužb, ki se lahko prenašajo neposredno ali posredno med živalmi in ljudmi.

KLJUČNE TOČKE

Direktiva pri državah EU krepi spremljanje:

zoonoz (bolezni in okužbe, ki se naravno neposredno ali posredno prenašajo med živalmi in ljudmi);
povzročiteljev zoonoz (vsak virus, bakterija, gliva, parazit ali druga biološka enota, za katero je verjetno, da povzroča zoonozo);
z njimi povezane protimikrobne odpornosti*.

Povečano spremljanje zoonoz in protimikrobne odpornosti

Države EU so odgovorne za vzpostavitev in vzdrževanje sistemov spremljanja. Spremljanje je na ravni primarne proizvodnje* ali drugih stopnjah prehranjevalne verige za živalsko krmo in hrano za prehrano ljudi.

Prednostna naloga spremljanja so naslednje zoonoze:

bruceloza,
kampilobakterioza,
ehinokokoza,
listerioza,
salmoneloza,
trihineloza,
tuberkuloza zaradi Mycobacterium bovis,
verotoksična Escherichia coli.

Odvisno od epidemiološkega stanja, se spremljajo tudi:

virusne zoonoze (kalicivirus, virus hepatitisa A, virus gripe, steklina in virusi, ki se prenašajo s členonožci),
bakterijske zoonoze (borelioza, botulizem, leptospiroza, psitakoza, tuberkuloza razen tiste, navedene zgoraj, vibrioza, jersinioza in njeni povzročitelji),
parazitske zoonoze (anisakiaza, kriptospiridioza, cistiserkoza in toksoplazmoza).

Metoda spremljanja

V nekaterih primerih zbiranje podatkov z rutinskim spremljanjem ne zadošča. Usklajeni programi spremljanja za eno ali več zoonoz se lahko izkažejo potrebni, da bi ocenili tveganja ali ugotovili temeljne vrednosti.

Države EU so odgovorne za zagotavljanje, da se s spremljanjem dobijo primerljivi podatki o pojavu protimikrobne odpornosti pri povzročiteljih zoonoz in po potrebi pri drugih agensih.

Spremljanje zoonoz, povzročiteljev zoonoz in protimikrobne odpornosti v živilih, krmi in pri živalih dopolnjuje spremljanje humanih izolatov, ki se izvaja v skladu s Sklepom št. 1082/2013/EU o obravnavi resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje.

Preiskava izbruhov alimentarnih okužb

Pristojni organi v državah EU morajo preiskati izbruhe alimentarnih okužb, zbrati podatke o epidemiološkem profilu, potencialno vpletenih živilih in potencialnih vzrokih.

Izmenjava informacij

Izmenjava informacij je potrebna za pridobitev izčrpnih in primerljivih podatkov na ravni EU. V vsaki državi EU en ali več pristojnih organov sodeluje z organi, pristojnimi za zdravje živali, krmo in higieno živil. Zlasti v primeru izbruhov alimentarnih okužb je hitra izmenjava informacij prek omrežij obveščanja (npr. sistem hitrega obveščanja za živila in krmo) bistvena za zmanjšanje vpliva takega izbruha na javno zdravje in gospodarstvo. Tudi evropski in nacionalni referenčni laboratoriji so namenjeni zagotavljanju kakovostnih analiz vzorcev.
Države EU morajo oceniti trende in vire zoonoz, povzročiteljev zoonoz in protimikrobne odpornosti in vsako leto do konca maja predložiti Evropski komisiji poročilo. Komisija posreduje ta poročila Evropski agenciji za varno hrano, ki jih preuči in vsako leto do konca novembra objavi zbirno poročilo.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Uporablja se od 12. decembra 2003. V državah EU je morala začeti veljati do 12. aprila 2004.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

Alimentarne okužbe (zoonoze) na spletnem mestu Evropske komisije.

KLJUČNI POJMI

Protimikrobna odpornost: sposobnost mikroorganizma za preživetje ali celo rast v prisotnosti dane koncentracije protimikrobnega agensa, ki običajno zadostuje za to, da inhibira ali ubije mikroorganizme iste vrste.

Primarna proizvodnja: proizvodnja, vzreja ali obdelava primarnih proizvodov, vključno z rejo, predelavo in prirejo domačih živali pred zakolom. Zajema tudi lov, ribolov in pobiranje samoniklih proizvodov.

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki spreminja Odločbo Sveta 90/424/EGS in razveljavlja Direktivo Sveta 92/117/EGS (UL L 325, z dne 12. decembra 2003, str. 31–40).

Nadaljnje spremembe Direktive 2003/99/ES so vključene v izvirni dokument. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, z dne 5. novembra 2013, str. 1–15).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (UL L 325, z dne 12. decembra 2003, str. 1–15).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, z dne 1. februarja 2002, str. 1–24).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 29.01.2018