Enakost spolov na trgu dela

KLJUČNE TOČKE

Enakost moških in žensk je temeljno načelo prava EU, ki velja za številne vidike življenja v družbi, vključno z vprašanji zaposlovanja in poklica.

Enakost pri zaposlovanju in delovnih pogojih

Direktiva 2006/54/ES prepoveduje neposredno¹ in posredno diskriminacijo² med moškimi in ženskami glede:

• pogojev za zaposlovanje, dostopa do zaposlitve in samozaposlitve;
• delovnih pogojev, vključno s plačilom in odpuščanjem;
• poklicnega usposabljanja in napredovanja;
• članstva in sodelovanja v organizacijah delavcev ali delodajalcev.

Poleg tega direktiva uveljavlja načelo enakega plačila iz člena 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola v zvezi s plačilom za enako delo ali delom enake vrednosti. Plačilo je opredeljeno kot običajna osnovna ali minimalna plača ali kakršno koli drugo nadomestilo v denarju ali naravi, ki ga delavec prejme neposredno ali posredno (dopolnilne ali variabilne sestavine) v zvezi s svojo zaposlitvijo od svojega delodajalca. Kadar se za določanje plačila uporabljajo sistemi klasifikacije delovnih mest, bi morali temeljiti na enakih merilih za ženske in moške ter biti oblikovani tako, da izključujejo kakršno koli diskriminacijo na podlagi spola.

Države članice EU morajo spodbujati delodajalce, da ukrepajo proti diskriminaciji (neposredni in posredni) na podlagi spola, zlasti pa proti nadlegovanju³ in spolnemu nadlegovanju⁴.

Enakost v poklicni socialni varnosti

Ženske in moški morajo biti obravnavani enako v okviru poklicnih sistemov socialne varnosti, zlasti v zvezi z:

• obsegom takih sistemov in pogoji za dostop do njih;
• določitvijo različnih pravil glede starosti za vstop v sistem ali minimalne dobe zaposlitve ali članstva v sistemu, potrebne za pridobitev ugodnosti iz tega sistema;
• prispevki v takšne sisteme;
• izračunavanjem prejemkov, vključno z dodatnimi prejemki, in pogoji v zvezi s trajanjem in ohranitvijo upravičenosti do prejemkov.

To načelo se uporablja za celotno delovno aktivno prebivalstvo, vključno s/z:

• samozaposlenimi osebami (vendar lahko države članice za to kategorijo zagotovijo različno obravnavanje glede na upokojitveno starost);
• delavci, katerih delo je prekinjeno zaradi bolezni, nesreče ali neprostovoljne brezposelnosti;
• iskalci zaposlitve ter upokojenimi delavci in delavci invalidi ter upravičenci do poklicnih socialnih zavarovanj.

Materinski, očetovski in posvojiteljski dopust

Zaposleni imajo po izteku materinskega, očetovskega ali posvojiteljskega dopusta pravico:

• do vrnitve na svoje delovno mesto ali na enakovredno delovno mesto pod pogoji, ki zanje niso manj ugodni;
• do vseh izboljšav delovnih pogojev, do katerih bi bili upravičeni med svojo odsotnostjo.

Pravno varstvo

• Države članice morajo za zaposlene, ki so žrtve diskriminacije, zagotoviti pravna sredstva, kot so postopki poravnave in sodni postopki. Države članice prav tako morajo sprejeti potrebne ukrepe za zaščito zaposlenih in njihovih zastopnikov pred negativnim delodajalčevim obravnavanjem zaradi pritožbe znotraj podjetja ali kakršnega koli pravnega postopka.
• Države članice morajo prav tako določiti kazni in možnosti za povračilo ali nadomestilo za utrpljeno škodo.
• V primeru pravnih postopkov si dokazno breme delita oseba, ki vloži pritožbo zaradi diskriminacije, in stranka, ki je obtožena diskriminacije. Če tožeča stranka sodišču predloži dejstva, na podlagi katerih se lahko domneva, da je prišlo do diskriminacije (npr. vse ženske v podjetju imajo nižjo plačo od moških za enako delo ali delo enake vrednosti), mora tožnik dokazati, da ni bilo kršitve načela enakega obravnavanja (npr. njihova delovna mesta se razlikujejo ali pa opravljajo delo s krajšim delovnim časom).
• Treba je poudariti, da se poglavje III (Pravna sredstva in izvrševanje) Direktive (EU) 2023/970 o pravilih o preglednosti plačil v zvezi z enakim plačilom za enako delo (glej povzetek) uporablja za postopke v zvezi s katero koli pravico ali obveznostjo v zvezi z načelom enakega plačila iz člena 4 Direktive 2006/54/ES. Čeprav je do danes pravica do enakega plačila žensk in moških za enako delo ali delo enake vrednosti zapisana v členu 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije in v Direktivi 2006/54/ES, je bilo načelo težko uporabiti in uveljavljati. Pravila iz Direktive (EU) 2023/970 se bodo uporabljala od 7. junija 2026.

Spodbujanje enakega obravnavanja

Direktiva (EU) 2024/1500 o spremembi črta člen 20 Direktive 2006/54/ES o organih za enakost. Ta člen je državam članicam pustil široko diskrecijsko pravico glede mandatov, pristojnosti, strukture, virov in operativnega delovanja teh organov, kar je povzročilo razlike v ravneh zaščite pred diskriminacijo med državami članicami.

Direktiva o spremembi zato določa minimalne standarde za delovanje teh organov, da bi izboljšali njihovo učinkovitost in zagotovili njihovo neodvisnost ter tako bolje uporabljali načelo enakega obravnavanja. Od držav članic zahteva, da zagotovijo, da so organi za enakost:

• neodvisni in brez zunanjih vplivov;
• imajo potrebna sredstva za učinkovito opravljanje svojih nalog;
• izvajajo aktivnosti za preprečevanje diskriminacije in spodbujanje enakega obravnavanja;
• pomagajo žrtvam;
• strankam lahko ponudijo možnost alternativne rešitve spora;
• lahko vodijo preiskave o kršitvah načela enakega obravnavanja;
• lahko sodelujejo v sodnih postopkih v civilnih in upravnih zadevah glede uresničevanja načela enakega obravnavanja.

Razveljavitev

Direktiva 2006/54/ES je prenovila in nadomestila več direktiv (75/117/EGS, 76/207/EGS, 2002/73/ES, 86/378/EGS, 96/97/ES, 97/80/ES in 98/52/ES) in njihove nadaljnje spremembe.