Mednarodni sporazumi in zunanje pristojnosti EU

POVZETEK:

KAJ JE NAMEN TEH ČLENOV?

Ti členi določajo pravna pooblastila EU za pogajanje in sklenitev mednarodnih sporazumov ter njeno pristojnost, izključno ali deljeno, za sprejetje takih sporazumov.

KLJUČNE TOČKE

Mednarodni sporazumi (konvencije, pogodbe)

Mednarodni sporazumi z državami zunaj EU ali z mednarodnimi organizacijami so sestavni del prava EU. Ti sporazumi so ločeni od primarnega prava in sekundarne zakonodaje ter tvorijo kategorijo sui generis. V skladu z nekaterimi sodbami Sodišča Evropske unije imajo lahko neposreden učinek in večjo pravno veljavo kot sekundarna zakonodaja, ki se mora zato uskladiti z njimi.
Po mednarodnem javnem pravu so pogodbe in za pogodbene stranke ustvarjajo pravice in obveznosti.
V nasprotju z enostranskimi akti konvencije in sporazumi niso rezultat zakonodajnega postopka ali izključne volje institucije.
Člen 216 PDEU navaja primere, v katerih je EU pooblaščena za sklepanje takih sporazumov.
Potem ko so sporazumi dogovorjeni in podpisani, je odvisno od zadevnega predmeta morda potrebna ratifikacija z aktom sekundarne zakonodaje.
Mednarodne sporazume je treba uporabljati po vsej EU. Imajo večjo pravno veljavo kot enostranski sekundarni akti, ki se morajo zato uskladiti z njimi.
Poleg tega člen 207 PDEU ureja trgovinsko politiko EU – ključno zunanjo pristojnost EU in osrednji element njenih odnosov s preostalim svetom.

Zunanje pristojnosti EU

EU je pravna osebnost, tj. subjekt mednarodnega prava, in se je sposobna pogajati in sklepati mednarodne sporazume v svojem imenu, tj. ima pristojnosti (ali pooblastila) na tem področju, ki jih je pridobila s pogodbami.
Če predmet sporazuma ne spada v izključno pristojnost EU, ga morajo podpisati tudi države EU. Ti sporazumi so znani kot „mešani sporazumi“ .

Izključna pristojnost in deljena pristojnost

Razdelitev pristojnosti med EU in državami EU velja tudi za mednarodno raven. Kadar se EU pogaja in sklene mednarodni sporazum, ima bodisi izključno pristojnost bodisi pristojnost, ki je deljena z državami EU.
Kadar ima izključno pristojnost, ima samo EU pooblastilo za pogajanje in sklenitev sporazuma. Člen 3 PDEU določa področja, na katerih ima EU izključno pristojnost za sklenitev mednarodnih sporazumov, vključno s trgovinskimi sporazumi.
Kadar je pristojnost deljena z državami EU, se sporazum sklene med EU in državami EU. To je torej mešani sporazum, h kateremu morajo države EU dati svoje soglasje. Mešani sporazumi lahko zahtevajo tudi, da se sprejme notranji akt EU za delitev obveznosti med državami EU in EU. Člen 4 PDEU določa, katere pristojnosti so deljene.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

Podatkovna zbirka Urada za pogodbe (Evropska služba za zunanje delovanje).

GLAVNI DOKUMENTI

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Prvi del – Načela – Naslov I – Vrste in področja pristojnosti Unije – Člen 3 (UL C 202, 7.6.2016, str. 51).

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Prvi del – Načela – Naslov I – Vrste in področja pristojnosti Unije – Člen 4 (UL C 202, 7.6.2016, str. 51–52).

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Peti del – Zunanje delovanje Unije – Naslov II – Skupna trgovinska politika – člen 207 (prejšnji člen 133 PES) (UL C 202, 7.6.2016, str. 140–141).

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Peti del – Zunanje delovanje Unije – Naslov V – Mednarodni sporazumi – člen 216 (UL C 202, 7.6.2016, str. 144).

Zadnja posodobitev 08.04.2020