Evropsko soglasje o humanitarni pomoči

POVZETEK

Skupna izjava o ciljih in načelih humanitarne pomoči EU

POVZETEK

KAKŠEN JE NAMEN SKUPNE IZJAVE?

• Gre za zavezo Evropske unije in držav EU usklajevanju svojega delovanja na podlagi skupnih ciljev in načel za posredovanje humanitarne pomoči.
• Evropsko soglasje o humanitarni pomoči vzpostavlja strateški okvir s smernicami delovanja EU in držav EU pri zagotavljanju učinkovite, kakovostne in usklajene humanitarne pomoči.

KLJUČNE TOČKE

Cilji humanitarne pomoči

Cilj humanitarne pomoči EU je zagotoviti ukrepanje ob nesreči na osnovi potreb, katerega namen je obvarovati življenje, preprečiti in olajšati človeško trpljenje v okoliščinah, ki nastanejo zaradi človekovega delovanja in naravnih katastrof.

V skladu s soglasjem se humanitarna pomoč EU izvaja prek izvedbenih partnerjev, kot so sistem Združenih narodov, gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca in nevladne organizacije.

EU in države EU so skupaj največji donator mednarodne javne humanitarne pomoči na svetu. Njihovo delovanje se medsebojno dopolnjuje in krepi, izvaja pa se v tesnem sodelovanju z mednarodnimi in lokalnimi akterji.

Načela humanitarne pomoči

Humanitarna pomoč temelji na temeljnih humanitarnih načelih, ki so človečnost*, nevtralnost*, nepristranskost* in neodvisnost*.

EU se je tudi zavezala k spoštovanju načel mednarodnega prava, zlasti mednarodnega humanitarnega prava, človekovih pravic in zakonodaje na področju beguncev.

Čeprav se lahko izvedba med posameznimi državami EU razlikuje, si donatorji EU prizadevajo izboljšati donatorsko prakso in upoštevati skupna načela in dobro prakso na področju humanitarne pomoči, zlasti v okviru pobude dobre prakse človekoljubnega donatorstva, neuradnega mednarodnega donatorskega foruma in mreže.

Humanitarna pomoč EU mora biti skladna z drugimi politikami, da se zagotovi nemoten prehod iz krize, upoštevajo pa se tudi načelo enakosti spolov in različne potrebe lokalnega prebivalstva.

Usklajenost in povezanost pomoči EU

EU podpira usklajevalno vlogo Združenih narodov in večjo globalno zmogljivost za odziv na humanitarne krize.

Akcije pomoči EU morajo temeljiti na:

• usklajenosti, povezanosti in dopolnjevanju med vključenimi deležniki, deljenju informacij, dobrih praks in strokovnega znanja ter krepitvi izmenjav na politični ravni, vključno z mednarodno ravnjo, kjer izmenjave usklajujejo Združeni narodi,
• načelih kakovosti, učinkovitosti in odgovornosti,
• različnih partnerstvih, da se zagotovi širok in celovit odziv na krize.

Humanitarna pomoč EU se mora dodeljevati pregledno na podlagi ugotovljenih potreb in stopnje nezaščitenosti ljudi.

Soglasje določa, kdaj in kako se lahko viri in zmogljivosti civilne zaščite ter, izjemoma, kot zadnja možnost, viri in zmogljivosti vojske lahko uporabijo kot humanitarni odziv.

Mednarodno delovanje

Ob upoštevanju, da je za humanitarne akcije odgovorna celotna mednarodna skupnost, EU prispeva tudi k razvijanju skupne globalne zmogljivosti za odziv na krize in podpira reforme humanitarnega sistema, ki jih vodijo ZN, z drugimi humanitarnimi deležniki in donatorji.

Poleg tega je v luči vse večjih potreb po humanitarni pomoči nujno okrepiti in razpršiti financiranje ter povečati njegovo predvidljivost, prožnost in strateško usklajenost.

Povezave z zmanjševanjem tveganja nesreč in razvojem

Poleg posredovanja v nujnih primerih, ko že nastopi kriza, si EU prizadeva za zmanjšanje tveganj in ogroženosti ter večjo pripravljenost ljudi na naravne katastrofe, tako na lokalni, regionalni kot nacionalni ravni, na podlagi Hyoškega akcijskega okvirja (marca 2015 ga je nadomestil Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč 2015–2030).

Podpira tudi prehod, hitro obnovo in razvoj, zlasti z boljšim povezovanjem nujne pomoči, sanacije in razvoja (LRRD).

Humanitarno delovanje na ravni EU

Soglasje potrjuje, da ima EU primerjalno prednost in dodano vrednost, saj krepi dopolnjevanje med humanitarnimi donatorji EU in mednarodnimi donatorji. To omogoča globalna mreža strokovnjakov EU, njena vloga pri zagotavljanju politične usklajenosti in spodbujanju kakovostne humanitarne prakse, njena prožnosti pri ukrepanju na politično občutljivih območjih in njena sposobnost olajševati usklajevanje. Sama Evropska komisija se zavzema za uporabo načel in najboljših praks dobrega donatorstva ter njegovih politik in operacij.

EU je sprejela akcijski načrt za obdobje 2008–2013, ki usmerja sodelovanje med Komisijo in državami EU na podlagi pristopa kakovostne pomoči. Izvedba je bila leta 2010 predmet vmesnega pregleda in neodvisnega ocenjevanja leta 2014. Ocena je potrdila ustreznost soglasja in priporočala njegovo nadaljnje izvajanje znotraj novega, posebnega okvira. Izvedbeni načrt, ki je bil sprejet novembra 2015, se bo kot tak uporabljal 18 mesecev in usmerjal dejavnosti na načelno humanitarno ukrepanje in učinkovitost.

OZADJE

Za več informacij glejte:

• Evropsko soglasje o humanitarni pomoči na spletnem mestu Evropske komisije,
• Svetovni humanitarni vrh na spletnem mestu Evropske komisije.

KLJUČNI POJMI

* Načelo človečnosti: človeško trpljenje je treba lajšati, kjer koli obstaja, posebno pozornost pa je treba nameniti najbolj nezaščitenim posameznikom.

* Nevtralnost: pri zagotavljanju humanitarne pomoči v oboroženem ali drugem sporu je treba vse strani obravnavati enako.

* Nepristranskost: humanitarna pomoč se mora zagotavljati le na podlagi dejanskih potreb, brez razlikovanja med prizadetimi.

* Neodvisnost: pomeni avtonomijo humanitarnih ciljev od političnih, gospodarskih, vojaških in drugih ciljev, s čimer se zagotovi, da je edini namen humanitarne pomoči lajšanje in preprečevanje trpljenja žrtev humanitarnih kriz.

AKT

Skupna izjava Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije (UL C 25, 30.1.2008, str. 1-12)

POVEZANI AKTI

Delovni dokument služb Komisije: izvedbeni načrt za Evropsko soglasje o humanitarni pomoči (SWD(2015) 269 končno, 27.11.2015)

Zadnja posodobitev 31.03.2016