Begunci in osebe brez državljanstva – skupni standardi glede pogojev

 

POVZETEK:

Direktiva 2011/95/EU – skupni standardi glede pogojev in mednarodne zaščite beguncev in oseb brez državljanstva

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

Namen te direktive je:

Na ta način si prizadeva omejiti gibanje zadevnih oseb med državami EU zaradi razlik v zakonodaji.

Direktiva spreminja in nadomešča Direktivo 2004/83/ES, da se zagotovi skladnost s sodno prakso* Sodišča Evropske unije (Sodišča EU) in Evropskega sodišča za človekove pravice.

KLJUČNE TOČKE

Namen in opredelitev pojmov

Obravnavanje prošenj

Izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa begunca

Izpolnjevanje pogojev za subsidiarno zaščito

„Resna škoda“, ki bi jo tvegala oseba, ki ni državljan EU, če bi se vrnila v izvorno državo, ali v primeru osebe brez državljanstva v državo prejšnjega običajnega prebivališča, zajema:

Prenehanje ali izključitev iz statusa begunca ali subsidiarne zaščite

Direktiva navaja:

Vsebina mednarodne zaščite

Vsebina statusa upravičenca za subsidiarno zaščito je bolj usklajena z vsebino statusa begunca in v veliki meri odpravlja možnost držav EU, da omejijo dostop do nekaterih pravic samo na begunce.Mednarodna zaščita, ki jo prizna evropska država gostiteljica, zajema naslednje pravice:

Države, ki ne spadajo v področje uporabe direktive

Irska in Združeno kraljestvo sta izvzeta iz uporabe direktive, kot jima dovoljuje Protokol št. 21, priložen Lizbonski pogodbi. Zato ju še naprej zavezuje Direktiva 2004/83/ES.Danske ne zavezuje ta direktiva niti predhodna direktiva na podlagi Protokola št. 22 o njenem stališču, ki je priložen Lizbonski pogodbi.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Direktiva 2011/95/EU spreminja in nadomešča Direktivo 2004/83/ES. Večina členov Direktive 2011/95/EU v zvezi z vidiki, ki jih Direktiva 2004/83/ES ne zajema, se uporablja od 22. decembra 2013. Države EU so morale nove predpise iz Direktive 2011/95/EU prenesti v nacionalno zakonodajo do 21. decembra 2013.

OZADJE

Direktiva, znana kot „direktiva o zahtevanih pogojih“, je skupaj z direktivo o azilnem postopku, direktivo o pogojih za sprejem, dublinsko uredbo in uredbo Eurodac eden od glavnih instrumentov v okviru skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS). Pomembna je tudi krepitev finančne solidarnosti z uredbo o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje. Evropska komisija je leta 2016 sprejela sporočilo o začetku procesa reforme skupnega evropskega azilnega sistema.

KLJUČNI POJMI

Subsidiarna zaščita: mednarodna zaščita za osebe, ki zaprosijo za azil in ne izpolnjujejo pogojev za begunca. V skladu z direktivo so to osebe, ki bi se soočila z utemeljenim tveganjem, da utrpijo „resno škodo“ (opredeljena v besedilu), če bi se vrnile v izvorno državo.
Sodna praksa: pravo, kot ga vzpostavljajo izidi predhodnih zadev.
Vračanje: dejanje prisilnega vračanja beguncev ali prosilcev za azil (oseb, za katere status begunca še ni bil določen) v državo, v kateri bodo verjetno preganjani.

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL L 337, 20.12.2011, str. 9–26).

POVEZANI DOKUMENTI

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu k reformi skupnega evropskega azilnega sistema in krepitvi zakonitih poti v Evropo (COM(2016) 197 final z dne 6. aprila 2016).

Uredba (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 168–194).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, 29.6.2013, str. 60–95).

Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L 180, 29.6.2013, str. 96–116).

Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31–59).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) št. 604/2013 so vključene v izvirni dokument. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 180, 29.6.2013, str. 1–30).

Zadnja posodobitev 29.01.2018