Bruseljska pogodba (Pogodba o združitvi)

POVZETEK:

Pogodba o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Evropskih skupnosti

KAJ JE NAMEN TE POGODBE?

Bruseljska pogodba o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Evropskih skupnosti (znana kot „Pogodba o združitvi“) je bila podpisana z izrecnim namenom združitve treh Evropskih skupnosti (ES), ki so takrat obstajale – Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ), Evropska gospodarska skupnost (EGS) in Evropska skupnost za atomsko energijo („Euratom“).

Ob tem, ko je pogodba o združitvi ohranila pravno neodvisnost treh skupnosti, je racionalizirala njihove institucije s tem, da je združila njihove takrat še neodvisne izvršne organe – in tako povečala število skupnih evropskih institucij na pet – ter ustrezno spremenila pogodbe treh skupnosti.

KLJUČNE TOČKE

Enotni Svet in enotna Komisija

• Izvršni organi so bili združeni, kot sledi:
  • Svet Evropskih skupnosti – današnji Svet Evropske unije – je kot enotni organ nadomestil Posebni svet ministrov ESPJ, Svet EGS in Svet Euratoma,
  • Komisija Evropskih skupnosti – današnja Evropska komisija – je kot enotni organ nadomestila Visoko oblast ESPJ, Komisijo EGS in Komisijo Euratoma.
• Nova izvršna organa bi še naprej delovala v skladu s pogodbami, ki urejajo vsako od treh skupnosti, pa tudi v skladu z novimi členi te pogodbe.
• Pravila, ki urejajo njuno sestavo in delovanje, so bila zbrana v enotnem besedilu in ustrezni členi pogodb ES so bili razveljavljeni.
• Kjer so bile med tremi pogodbami razlike glede Sveta:
  • trajanje predsedstva je bilo usklajeno z daljšim trajanjem, ki sta ga predvidevali pogodbi EGS in Euratom,
  • pravila o odločanju so bila usklajena toliko, kot je bilo potrebno za akte, sprejete na podlagi treh pogodb (tj. glede skupnih institucij, proračuna in uprave),
  • koncepti navadne večine, kvalificirane večine in soglasnosti so bili usklajeni z načeli Pogodb EGS in Euratom,
  • Coreper je bil določen kot pripravljalni organ in razširjen na Pogodbo ESPJ.
• Kjer so bile med tremi pogodbami razlike glede Komisije:
  • določeno je bilo, da bo članov devet,
  • pravila o imenovanju članov in njihovem položaju ter o delovanju Komisije na splošno, so bila usklajena s pravili Pogodbe EGS,
  • usklajen je bil datum, ko mora Komisija objaviti svoje splošno poročilo o dejavnostih Evropskih skupnosti, kot tudi datum, ko se mora sestati parlamentarna skupščina, da pregleda to poročilo,
  • pravila o tem, kako je Komisija politično odgovorna parlamentarni skupščini, so bila usklajena s pravili Pogodb EGS in Euratom z možnostjo, da parlamentarna skupščina kadar koli graja upravljanje Komisije (ne samo pri pregledu letnega splošnega poročila).

Enotni upravni proračun za ES

• Proračun pokriva odhodke vseh institucij ES, vključno z institucijami parlamentarne skupščine in Sodišča.
• Odhodki za posredovanja na podlagi Pogodbe ESPJ in odhodke za raziskave in razvoj na podlagi Pogodbe Euratom so vodeni v ločenih proračunih.

Enotna uprava za ES

• Vsi uradniki in drugi uslužbenci institucij ES spadajo v enotno upravo.
• Pravila, ki se uporabljajo za njih in njihove pravice ter obveznosti, so enotna in izhajajo iz enotnega statusa.
• Pravila o odgovornosti ES za ravnanje uradnika ali uslužbenca v primeru škode, ki jo ta povzroči z osebno napako, so poenotena.
• Tudi privilegiji in imunitete, odobrene institucijam ES ter njihovim uradnikom in uslužbencem, so poenotena v enotnem protokolu k pogodbi.

Sedeži institucij ES

• V odziv na pravne očitke Luksemburga so vlade držav ES dobile pristojnost, da z medsebojnim dogovorom določijo rešitev glede ustanovitve sedežev izvršilnih teles ES v Bruslju. Odločitev je bila sprejeta isti dan, kot je bila podpisana Pogodba, in je pomenila določitev Bruslja kot začasnega sedeža.

OD KDAJ SE TA POGODBA UPORABLJA?

Pogodba je bila podpisana 8. aprila 1965, uporabljala se je od 1. julija 1967.

OZADJE

Pred Pogodbo o združitvi so tri Evropske skupnosti že delile nekaj skupnih institucij na podlagi Konvencije o nekaterih skupnih institucijah Evropskih skupnosti iz leta 1957: parlamentarno skupščino (ki je pozneje postala Evropski parlament), Sodišče in Ekonomsko-socialni odbor.

Pogodba o združitvi je bila glavni vmesni sporazum na poti k sodobni EU. Pogodba je bila razveljavljena – z izjemo Protokola z dne 8. aprila 1965 o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti – z Amsterdamsko pogodbo, podpisano 2. oktobra 1997, ki je začela veljati 1. maja 1999.

Več informacij je na voljo na straneh:

• Prve Pogodbe (Evropski parlament),
• Zgodovina EU (Svet EU),
• Pogodbe EU (Evropska komisija),
• Pregled pogodb (EUR-Lex).

GLAVNA DOKUMENTA

Pogodba o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Evropskih skupnosti (UL 152, 13.7.1967, str. 2–17 (DE, FR, IT, NL))

Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti (UL C 202, 7.6.2016, str. 266–272)

POVEZANI DOKUMENTI

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo

Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti

Nadaljnje spremembe Pogodbe so vključene v osnovno besedilo. To prečiščeno besedilo se uporablja le kot napotilo.

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo

Konvencija o nekaterih skupnih institucijah Evropskih skupnosti

Amsterdamska pogodba, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji, pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti in nekatere z njimi povezane akte (UL C 340, 10.11.1997, str. 1–144)

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 21.03.2018