Pogodba o delovanju Evropske unije

POVZETEK:

Pogodba o delovanju Evropske unije

UVOD

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU), ki izhaja iz Lizbonske pogodbe, je bila razvita na podlagi Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES ali Pogodba ES), uvedene z Maastrichtsko pogodbo. Pogodba ES temelji na Pogodbi o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (PEGS), sklenjeni 25. marca 1957 v Rimu. Oblikovanje Evropske unije na podlagi Maastrichtske pogodbe (7. februarja 1992) je pomenilo nov korak na poti k politični enotnosti Evrope.

Vendar Evropska unija ni nadomestila Evropskih skupnosti, temveč jih je združila pod skupno okrilje na podlagi strukture „treh stebrov“:

• 1. steber so sestavljale Evropske skupnosti (ES, do leta 2002 Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) in Euratom).
• 2. steber je predstavljalo sodelovanje med državami EU v okviru skupne zunanje in varnostne politike.
• 3. steber je obsegal sodelovanje med državami EU na področju pravosodja in notranjih zadev.

Vsaka nova pogodba povzroči preštevilčenje členov. Lizbonska pogodba, ki je bila sklenjena 13. decembra 2007 in je začela veljati 1. decembra 2009, je preimenovala PES v PDEU, ta pa je združila tri stebre v reformirano EU in je bila znova preštevilčena.

PDEU je skupaj s Pogodbo o Evropski uniji (PEU) ena od dveh primarnih pogodb EU. Z opredelitvijo načel in ciljev EU ter obsega ukrepanja v okviru njenih političnih področij zagotavlja podrobno osnovo prava EU. Poleg tega določa tudi organizacijske in funkcionalne podrobnosti institucij EU.

KAJ JE NAMEN TE POGODBE?

Namen PEU, kot je navedeno že v njeni prejšnji preambuli, je bil „položiti temelje za še tesnejšo zvezo med narodi Evrope“. To besedilo je še vedno zapisano v preambuli trenutne PDEU in PEU. Ti pogodbi sta dejansko prispevali večjo politično in demokratično razsežnost k evropskemu povezovanju, ki presega prvotni ekonomski cilj enotnega trga.

KLJUČNE TOČKE PREČIŠČENE POGODBE

• 1. del – Načela:
  • opisuje področje uporabe pogodbe in njeno povezavo s PEU (člen 1),
  • opredeljuje pristojnosti EU v skladu z ravnjo pooblastil EU na posameznih področjih (členi 2, 3, 4, 5 in 6),
  • določa glavna načela, ki urejajo delovanje EU (členi 7–17).
• 2. del – Nediskriminacija in državljanstvo EU:
  • prepoveduje diskriminacijo glede na državljanstvo (člen 18),
  • navaja, da se EU „bori proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti“ (člen 19),
  • določa in opredeljuje državljanstvo EU ter z njim povezane pravice (členi 20–24).
• 3. del – je najobsežnejši (členi 26–197) in zagotavlja pravno podlago za politike EU ter notranje ukrepe na naslednjih področjih:
  • notranji trg (Naslov I),
  • prosti pretok blaga (Naslov II), vključno s carinsko unijo,
  • skupna kmetijska politika in skupna ribiška politika (Naslov III),
  • prosto gibanje delavcev (in ljudi na splošno), prosti pretok storitev in kapitala (Naslov IV),
  • območje svobode, varnosti in pravice (Naslov V), vključno s sodelovanjem policije in pravosodja,
  • prevoz (Naslov VI),
  • konkurenca, obdavčitev in približevanje zakonodaje (Naslov VII),
  • ekonomska in monetarna politika (Naslov VIII), vključno s členi o evru,
  • politika zaposlovanja (Naslov IX),
  • socialna politika (Naslov X), s sklicevanjem na Evropsko socialno listino (1961) in Listino Skupnosti o temeljnih pravicah delavcev (1989) – Naslov XI ustanavlja Evropski socialni sklad,
  • politike za področja izobraževanja, poklicnega usposabljanja, mladine in športa (Naslov XII),
  • kultura (Naslov XIII),
  • javno zdravje (Naslov XIV),
  • varstvo potrošnikov (Naslov XV),
  • vseevropsko omrežje (Naslov XVI),
  • industrijska politika (Naslov XVII),
  • ekonomska, socialna in teritorialna kohezija – z drugimi besedami, zmanjševanja razlik v razvoju (Naslov XVIII),
  • raziskave in razvoj ter vesoljska politika (Naslov XIX),
  • okoljska politika (Naslov XX),
  • energetska politika (Naslov XXI),
  • turizem (Naslov XXII),
  • civilna zaščita (Naslov XXIII),
  • upravno sodelovanje (Naslov XXIV).
• 4. del – Pridruževanje čezmorskih držav in ozemelj (členi 198–204) opisuje posebne odnose med EU in čezmorskimi ozemlji nekaterih držav EU, ki v nasprotju z najbolj oddaljenimi regijami niso del EU.
• 5. del – Zunanje delovanje EU (členi 205–222) opisuje:
  • skupno trgovinsko (zunanja trgovina) politiko,
  • sodelovanje pri razvoju in humanitarno pomoč za države zunaj EU,
  • odnose z državami zunaj EU (mednarodne pogodbe, sankcije in solidarnost med državami EU) in mednarodnimi organi,
  • ustanavljanje delegacij EU,
  • zunanje delovanje mora biti v skladu z načeli glede skupne zunanje in varnostne politike, opredeljenimi pod Naslovom 5 Poglavja 1 PEU (člen 205).
• 6. del – Določbe o institucijah in finančne določbe podrobno opredeljuje:
  • institucije EU (členi 223–227),
  • posvetovalne organe EU (členi 300–307),
  • Evropsko investicijsko banko (člena 308 in 309),
  • zakonodajne akte (uredbe, direktive itd.) in postopke EU (členi 288–299),
  • proračun EU (členi 310–325),
  • okrepljeno sodelovanje med državami EU (členi 326–334).
• 7. del – Splošne in končne določbe (členi 335–358) obravnava posebna pravna vprašanja, kot so pravna sposobnost EU, teritorialna in časovna uporaba, sedež institucij, imunitete in vpliv na pogodbe, sklenjene pred letom 1958 ali datumom pristopa.

OD KDAJ SE TA POGODBA UPORABLJA?

PDEU je 13. decembra 2007 podpisalo 27 držav EU (Hrvaška se je pridružila EU šele leta 2013) in je začela veljati 1. decembra 2009.

OZADJE

Več informacij je na voljo na straneh:

• Prve Pogodbe (Evropski parlament),
• Zgodovina EU (Svet EU),
• Pogodbe EU (Evropska komisija),
• Pregled pogodb (EUR-Lex).

GLAVNI DOKUMENT

Pogodba o delovanju Evropske unije z dne 13. decembra 2007 – prečiščena različica (UL C 202, 7.6.2016, str. 47–360)

POVEZANI DOKUMENTI

Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (ni objavljena v Uradnem listu)

Nadaljnje spremembe Pogodbe so vključene v osnovno besedilo. To prečiščeno besedilo se uporablja le kot napotilo.

Maastrichtska pogodba z dne 7. februarja 1992 (UL C 191, 29.7.1992, str. 1–112)

Lizbonska pogodba z dne 13. decembra 2007 (UL C 306, 17.12.2007, str. 1–271)

Zadnja posodobitev 15.12.2017