Boj proti spolni zlorabi otrok
POVZETEK:
Direktiva 2011/93/EU – boj proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji
KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?
Namen te direktive je izboljšati zaščito otrok pred spolno zlorabo in spolnim izkoriščanjem. Za dosego tega države EU zavezuje k:
-
sprejetju preprečevalnih ukrepov,
-
zaščiti žrtev,
-
preiskovanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj.
KLJUČNE TOČKE
Direktiva za olajšanje pregona storilcev kaznivih dejanj:
-
določa kaznivost številnih oblik spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja (dvajset kaznivih dejanj in poskusov storitve kaznivih dejanj);
-
uvaja višje kazni. Najvišje kazni, ki jih določa nacionalna zakonodaja, ne smejo biti nižje od 1 do 10 let zapora, glede na težo kaznivega dejanja. Upoštevati bi bilo treba tudi številne obteževalne okoliščine;
-
podaljšuje zastaralni rok, potem ko žrtev doseže status odraslega;
-
odpravlja ovire za zaupnost, ki veljajo za naznanitev s strani zaposlenih, katerih glavna naloga je delo z otroki;
-
uvaja ekstrateritorialno sodno pristojnost za storilce kaznivih dejanj, ki so državljani, da se jih lahko za kazniva dejanja, ki so jih storili v tujini, preganja tudi v njihovi državi;
-
zahteva odpravo
postopkovnih ovir za pregon kaznivih dejanj, storjenih v tujini;
-
zagotavlja, da so policiji na voljo učinkovita preiskovalna sredstva, kot so na primer sredstva, ki se uporabljajo pri organiziranem kriminalu ali v primerih hudih kaznivih dejanj, oblikovati pa je treba tudi posebne enote za identifikacijo žrtev otroške pornografije.
Direktiva za zaščito otrok žrtev uvaja pravila o:
-
obsežnih ukrepih za pomoč in podporo otrokom žrtvam, zlasti za preprečevanje dodatnih travm zaradi sodelovanja v kazenskih preiskavah in postopkih,
-
dostopu do pomoči in podpore takoj, ko obstajajo utemeljeni razlogi za sum kaznivega dejanja,
-
posebni zaščiti otrok, ki naznanijo zlorabo v krogu svoje družine,
-
pomoči in podpori, ki nista pogojeni s sodelovanjem v kazenskih postopkih,
-
zaščiti zasebnosti, identitete in podobe žrtve.
Direktiva za preprečevanje kaznivih dejanj zahteva, da:
-
se za vse obsojene storilce kaznivih dejanj pripravi ocena nevarnosti, ki jo te osebe predstavljajo, in morebitnega tveganja za ponovitev kakršnih koli kaznivih dejanj spolne narave zoper otroke;
-
države EU zagotovijo intervencijske programe ali ukrepe (kot je zdravljenje) za obsojene storilce kaznivih dejanj in osebe v strahu, da bi lahko zagrešile kazniva dejanja;
-
se lahko obsojenim storilcem kaznivih dejanj prepreči izvajanje poklicnih dejavnosti, ki vključujejo neposredne in redne stike z otroki;
-
imajo delodajalci, ki zaposlujejo na delovna mesta za organizirane in prostovoljske dejavnosti, ki vključujejo neposredne in redne stike z otroki, pravico biti obveščeni o obstoječih dokončnih obsodbah in obstoječih prepovedih opravljanja poklica ter zahtevati boljšo izmenjavo kazenskih evidenc, da se obsodbe v eni državi vključijo v kazenska potrdila, izdana v drugi državi, s čimer se olajša preverjanje preteklosti;
-
države EU zagotovijo takojšnjo odstranitev spletnih strani na njihovem ozemlju, ki vsebujejo ali širijo otroško pornografijo, ter si prizadevajo za odstranitev takšnih strani tudi na strežnikih izven njihovega ozemlja. Odločijo se lahko tudi za preprečitev dostopa do takih spletnih strani uporabnikom na svojem ozemlju in zagotovijo zaščitne ukrepe za preprečevanje zlorabe,
-
države EU izvajajo preprečevalne dejavnosti z izobraževanjem, ozaveščanjem in usposabljanjem uradnikov.
Spremljanje
Evropska komisija je leta 2016 objavila dve poročili. Prvo poročilo je preučilo celotno direktivo, drugo poročilo pa je preučilo predvsem ukrepe, sprejete v zvezi s spletnimi stranmi, ki vsebujejo ali širijo otroško pornografijo (člen 25).
Globalno zavezništvo proti spolni zlorabi otrok na spletu
V ločeni, a sorodni pobudi, ki je skupna pobuda EU in ZDA, se je 54 držav z vsega sveta leta 2012 pridružilo Globalnemu zavezništvu proti spolni zlorabi otrok na spletu. Zavezale so se uresničitvi ključnih ciljev politike, katerih namen je:
-
večje število rešenih žrtev,
-
učinkovitejši pregon in
-
splošno zmanjšanje števila podob spolne zlorabe otrok, ki so na voljo na spletu.
Globalno zavezništvo se je združilo s pobudo Združenega kraljestva (1) WeProtect in oblikovalo Globalno zavezništvo WeProtect za končanje spolnega izkoriščanja otrok na spletu ter je povezalo preko osemdeset vlad, dvajset svetovnih tehnoloških podjetij ter 24 vodilnih mednarodnih in nevladnih organizacij, da bi zaščitilo otroke pred spolnim izkoriščanjem na spletu.
OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?
Ta direktiva se uporablja od 17. decembra 2011, države EU pa so jo morale v nacionalno pravo prenesti do 18. decembra 2013.
OZADJE
Več informacij je na voljo na strani:
GLAVNI DOKUMENT
Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (UL L 335, 17.12.2011, str. 1–14).
Popravek Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (UL L 18, 21.1.2012, str. 7).
Nadaljnje spremembe Direktive 2011/93/EU so vključene v osnovno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.
POVEZANI DOKUMENTI
Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni, v kolikšni meri so države članice sprejele potrebne ukrepe za izpolnitev določb Direktive 2011/93/EU z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji (COM(2016) 871 final z dne 16. decembra 2016).
Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni izvajanja ukrepov iz člena 25 Direktive 2011/93/EU z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji (COM(2016) 872 final z dne 16. decembra 2016).
Zadnja posodobitev 28.03.2018