Širše smernice ekonomskih politik držav EU

POVZETEK:

Priporočilo Sveta (EU) 2015/1184 – širše smernice ekonomskih politik držav EU in celotne EU

POVZETEK

KAJ JE NAMEN ŠIRŠIH SMERNIC EKONOMSKIH POLITIK?

V skladu s členom 121 Pogodbe o delovanju Evropske unije Svet izda širše smernice ekonomskih politik za gospodarstvo EU. To so smernice o makroekonomski in strukturni politiki, katerih namen je usklajevati ekonomske politike držav EU, da bi se dosegli skupni cilji.

Če se berejo skupaj s smernicami za politike zaposlovanja držav EU, ki so objavljene vsako leto na podlagi posebnega člena (člen 148 Pogodbe o delovanju Evropske unije), tvorijo celovite smernice za izvajanje strategije Evropa 2020.

KLJUČNE TOČKE

Finančna in gospodarska kriza iz leta 2008 je razkrila in poslabšala pomembne pomanjkljivosti v EU ter poudarila tesno medsebojno odvisnost gospodarstev držav EU. Zadnji sklop smernic iz leta 2015 si prizadeva:

• kot je opisano v letnem pregledu rasti za leto 2015, ki ga je predstavila Komisija, za potrditev in podporo ukrepov politike za doseganje ciljev strategije Evropa 2020, ki temeljijo na:
  • naložbah,
  • strukturnih reformah in
  • fiskalni odgovornosti,
• za odločno usmeritev EU k rasti, tj. cilju strategije Evropa 2020, in za to, da se ji omogoči, da čim bolj poveča zmožnost za ustvarjanje novih delovnih mest,
• za prispevanje k doseganju ciljev evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik.

Svet priporoča državam EU in, kjer je primerno, celotni EU, da v svojih ekonomskih politikah upoštevajo naslednje smernice.

• Smernica 1: spodbujanje naložb:
  • s čim boljšim izkoriščanjem priložnosti, ki jih nudijo sredstva EU, vključno z Evropskim skladom za strateške naložbe in strukturnimi skladi, za financiranje naložb na ključnih področjih rasti,
  • z oblikovanjem evropske platforme pod okriljem Evropske investicijske banke (EIB), da se zagotovi svetovanje o naložbah in vzpostavi pregledno načrtovanje projektov, s tem pa omogoči, da bo kapital koristil realni ekonomiji (tj. produktivni plati gospodarstva).
• Smernica 2: spodbujanje rasti s strukturnimi reformami vdržavah EU :
  • z nadaljevanjem reform trgov dela in sistemov socialne varnosti, da bi se povečala rast in zaposlovanje ter zagotovil splošen dostop do kakovostnih, cenovno dostopnih in vzdržnih socialnih nadomestil in storitev,
  • z izvajanjem reforme in povezovanjem proizvodnih trgov, da bodo imeli potrošniki in podjetja EU koristi od nižjih cen ter večjo izbiro blaga in storitev,
  • z izboljšanjem regulativnega okolja, v katerem poslujejo podjetja, zlasti v podporo malim in srednje velikim podjetjem,
  • s spodbujanjem naložb iz zasebnega sektorja v raziskave in inovacije, zlasti v sektor informacijske tehnologije in komunikacij ter digitalno gospodarstvo.
• Smernica 3: odpravljanje glavnih ovir za trajnostno rast in zaposlovanje v EU :
  • z nadaljnjim povezovanjem enotnega trga EU z odpravo še preostalih ovir, krepitvijo konkurence in izboljšanjem poslovnega okolja, da bo Evropa ostala privlačna za domača in tuja podjetja,
  • z zagotavljanjem povezovanja enotnega digitalnega trga, tako da se olajša oblikovanje digitalne Evrope brez meja,
  • z okrepitvijo regulacije in nadzora ter varstva potrošnikov na področju finančnih trgov in institucij,
  • z vzpostavitvijo trajnostnega trga listninjenja v Evropi za izboljšanje zmogljivosti bank EU za učinkovito dajanje posojil,
  • z vzpostavitvijo pravega kapitalskega trga EU,
  • z uresničitvijo energetske unije, ki podjetjem in gospodinjstvom zagotavlja cenovno dostopno, zanesljivo in trajnostno energijo,
  • z izvajanjem okvira podnebne in energetske politike za leto 2030,
  • z nadaljevanjem prehoda na konkurenčno, nizkoogljično gospodarstvo ob spodbujanju zelenih delovnih mest in tehnologij ter inovativnih rešitev.
• Smernica 4: izboljšanje vzdržnosti javnih financ in povečanje njihove sposobnosti za spodbujanje rasti:
  • z izvajanjem fiskalnih politik, ki so skladne s Paktom za stabilnost in rast (tj. ohranjanje primanjkljaja in dolga na vzdržnih ravneh), da bi se ustvarili koristni pozitivni učinki na rast z bolj usklajenim ukrepanjem. To bi moralo državam EU, ki nimajo fiskalnega manevrskega prostora (tj. manevrskega prostora na področju javnih financ), pomagati, da ga ponovno pridobijo, državam, ki ga imajo, pa bi se omogočilo, da spodbudijo domače povpraševanje s posebnim poudarkom na naložbah,
  • z dajanjem prednosti področjem, na katerih poraba spodbuja rast (npr. izobraževanju, spretnostim, raziskavam in razvoju, inovacijam in naložbam v omrežja, ki pozitivno vplivajo na produktivnost),
  • s premikom proti rasti prijaznejšemu obdavčevanju in z izboljšanjem učinkovitosti davčnega sistema z razširitvijo davčnih osnov ter krepitvijo davčne uprave, poenostavitvijo davčnega sistema ter bojem proti davčnim utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju.

AKT

Priporočilo Sveta (EU) 2015/1184 z dne 14. julija 2015 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Evropske unije (UL L 192, 18.7.2015, str. 27–31)

Zadnja posodobitev 25.02.2016