Kazenski postopki – domneva nedolžnosti in pravica biti navzoč na sojenju
POVZETEK:
Direktiva (EU) 2016/343 – krepitev nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitev pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku
KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?
Cilj direktive je zagotoviti naslednje:
-
domnevo nedolžnosti katere koli osebe, obdolžene ali osumljene storitve kaznivega dejanja s strani policije ali pravosodnih organov;
-
pravico obdolžene osebe, da je navzoča na sojenju v kazenskem postopku.
KLJUČNE TOČKE
Področje uporabe
-
Direktiva velja za vse posameznike (fizične osebe), ki so osumljeni ali obdolženi v kazenskem postopku.
-
Velja za vse faze kazenskega postopka, in sicer od trenutka, ko je oseba osumljena ali obdolžena storitve kaznivega dejanja, do pravnomočne sodbe.
Pravice
Direktiva določa temeljne pravice obdolžene ali osumljene osebe v kazenskem postopku:
-
domneva nedolžnosti, dokler ni dokazana krivda;
-
države EU morajo sprejeti ukrepe in tako zagotoviti, da javne izjave javnih organov in sodne odločbe (razen odločb o ugotovitvi krivde) oseb ne označujejo za krive;
-
poleg tega morajo države EU sprejeti ukrepe, s katerimi zagotovijo, da osumljene ali obdolžene osebe niso predstavljene kot krive na sodišču ali v javnosti z uporabo sredstev za fizično omejevanje;
-
dokazno breme nosi tožilstvo;
-
pravica do molka in pravica posameznika, da ne izpove zoper sebe;
-
pravica do navzočnosti na sojenju – če je izpolnjen eden od teh pogojev, se lahko sojenje izvede v odsotnosti osumljene ali obdolžene osebe:
-
oseba je bila pravočasno obveščena o sojenju in posledicah izostanka,
-
osebo zastopa pooblaščeni odvetnik, ki ga je imenovala sama ali pa država.
Pravna sredstva
-
Države EU morajo zagotoviti učinkovita pravna sredstva v primeru kršitve teh pravic.
-
Če je kršena pravica do molka ali pravica posameznika, da ne izpove zoper sebe, morajo države EU zagotoviti upoštevanje pravic do obrambe in poštenost postopka pri presojanju zadevnih izjav.
-
Če osumljena ali obdolžena oseba ni bila prisotna na sojenju in predhodno navedeni pogoji niso bili izpolnjeni, je oseba upravičena do novega sojenja ali drugega pravnega sredstva, ki omogoča vnovično vsebinsko odločanje o zadevi (vključno s predstavitvijo novih dokazov).
OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?
Uporablja se od 31. marca 2016. Države EU jo morajo vključiti v nacionalno zakonodajo do 1. aprila 2018.
OZADJE
GLAVNI DOKUMENT
Direktiva (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku (UL L 65, 11.3.2016, str. 1–11).
POVEZANI DOKUMENTI
Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih (UL L 280, 26.10.2010, str. 1–7).
Direktiva 2012/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku (UL L 142, 1.6.2012, str. 1–10).
Direktiva 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti (UL L 294, 6.11.2013, str. 1–12).
Direktiva (EU) 2016/800 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku (UL L 132, 21.5.2016, str. 1–20).
Direktiva (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje (UL L 297, 4.11.2016, str. 1–8).
Zadnja posodobitev 14.02.2017