Rimska pogodba (EGS)

KLJUČNE TOČKE

Cilji

• Cilj EGS in skupnega trga je bil:
  • preoblikovati pogoje za trgovino in proizvodnjo na ozemlju njenih šestih držav in
  • zagotoviti korak naprej proti tesnejši politični enotnosti Evrope.

Posebni cilji

Pogodbenice so se dogovorile, da:

• položijo temelje „vse tesnejši zvezi“ med narodi Evrope,
• s skupnim delovanjem odstranijo trgovinske in druge ovire med njimi in tako zagotovijo svojim državam gospodarski in socialni napredek,
• izboljšajo življenjske razmere in delovne pogoje svojim državljanom,
• zagotovijo uravnoteženo trgovino in pošteno konkurenco,
• zmanjšajo gospodarske in socialne razlike med različnimi regijami EGS,
• s skupno trgovinsko politiko postopoma odpravijo omejitve v mednarodni trgovini,
• spoštujejo načela Ustanovne listine ZN,
• združijo svoje vire za ohranitev in utrditev miru in svobode ter pozovejo druge narode Evrope z enakimi ideali, da se jim v teh prizadevanjih pridružijo.

Skupni trg

Pogodba:

• vzpostavlja skupni trg, pogodbenice pa se strinjajo, da bodo v njem postopoma uskladile svojo ekonomsko politiko;
• ustvarja enoten gospodarski prostor s svobodno konkurenco med podjetji. Določa podlago za približevanje pogojev, ki urejajo trgovino s proizvodi in storitvami, poleg tistih, ki so že zajeti v drugih pogodbah (Evropska skupnost za premog in jeklo (ECSC) ter Euratom);
• na splošno prepoveduje omejevalne sporazume in vladne subvencije, ki lahko vplivajo na trgovino med šestimi državami;
• v te dogovore in carinsko unijo vključuje čezmejne države in ozemlja, da bi spodbudila njihov gospodarski in socialni razvoj.

Carinska unija

• Pogodba je odpravila kvote (tj. zgornje omejitve uvoza) in carinske dajatve med šestimi pogodbenicami.
• Vzpostavila je skupno zunanjo tarifo za uvoz iz držav zunaj EGS, ki nadomešča prejšnje tarife različnih držav.
• Carinsko unijo je spremljala skupna trgovinska politika. Ta politika, ki se upravlja na ravni EGS in ne več na nacionalni ravni, ločuje carinsko unijo od običajnega združenja za prosto trgovino.

Skupne politike

• Pogodba je nekatere politike opredelila znova kot skupne politike držav članic, med katerimi so tudi:
  • skupna kmetijska politika (členi 38 do 47),
  • skupna trgovinska politika (členi 110 do 116),
  • prometna politika (členi 74 do 84).
• Omogočila je tudi oblikovanje drugih skupnih politik, če bi bilo to potrebno. Po letu 1972 je EGS vzpostavila skupno ukrepanje na področjih okoljske, regionalne, socialne in industrijske politike.
• Te politike je spremljalo oblikovanje:
  • Evropskega socialnega sklada za izboljšanje zaposlitvenih priložnosti za delavce in zvišanje njihovega življenjskega standarda,
  • Evropske investicijske banke (EIB) za olajšanje gospodarske širitve EGS z možnostjo financiranja investicij.

Institucije

• S Pogodbo so bile ustanovljene institucije in mehanizmi odločanja, prek katerih je mogoče izraziti nacionalne interese in skupno vizijo.
• Glavne institucije so:
  • Svet ministrov,
  • Komisija,
  • Parlamentarna skupščina (kasneje Evropski parlament),
  • Sodišče.
• Prvim trem v postopku odločanja svetuje Ekonomsko-socialni odbor.