Pogodbe

Pogodbe EU so zavezujoči sporazumi med državami EU. Določajo cilje EU, pravila za institucije EU, kako se sprejemajo sklepi ter odnose med EU in njenimi državami.

Izhodišče za več kot 50 let sklepanja pogodb v Evropi je bila ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ).

Glavne pogodbe so:

• Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ), podpisana v Parizu leta 1951. Veljati je prenehala 23. julija 2002;
• Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS), podpisana v Rimu leta 1957, in
• Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo (ESJE), podpisana v Rimu leta 1957.

Te pogodbe so bile spremenjene s:

• Pogodbo o združitvi, podpisano v Bruslju leta 1965;
• Enotnim evropskim aktom (EEA), podpisanim v Luksemburgu leta 1986;
• Pogodbo o Evropski uniji (PEU), podpisano v Maastrichtu leta 1992, ko je Pogodba EGS postala Pogodba ES;
• Amsterdamsko pogodbo, podpisano leta 1997;
• Pogodbo iz Nice, podpisano leta 2001.

Po težavah, ki so jih nekatere države EU imele z ratifikacijo evropske ustavne pogodbe, podpisane leta 2004, so se evropski voditelji leta 2007 dogovorili, da skličejo medvladno konferenco, kjer bi namesto ustave dokončali in sprejeli „pogodbo o reformi“ za EU.

Lizbonska pogodba je bila podpisana 17. decembra 2007 in so jo ratificirale vse države EU ter je začela veljati 1. decembra 2009. Z njo so bile uvedene spremembe obstoječih pogodb in Pogodba ES je postala Pogodba o delovanju EU (PDEU).

Ustanovitvene pogodbe so bile spremenjene tudi v času pristopa novih držav leta 1973 (Danska, Irska in Združeno kraljestvo¹), leta 1981 (Grčija), leta 1986 (Španija in Portugalska), leta 1995 (Avstrija, Finska in Švica), leta 2004 (Češka, Ciper, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija), leta 2007 (Bolgarija in Romunija) ter leta 2013 (Hrvaška).