Stalno strukturno sodelovanje

Lizbonska pogodba je za nekatere države EU uvedla možnost okrepitve njihovega sodelovanja v vojaških zadevah z vzpostavitvijo stalnega strukturnega sodelovanja (člen 42(6) in člen 46 Pogodbe o Evropski uniji (PEU)). Zainteresirane države morajo za to izpolnjevati dva glavna pogoja, ki sta določena v Protokolu (št. 10), ki je priložen Pogodbi:

• intenzivno razvijati lastne obrambne zmogljivosti s krepitvijo nacionalnih prispevkov in s sodelovanjem v večnacionalnih silah, v najpomembnejših evropskih programih opremljanja in v dejavnostih Agencije za področje razvoja obrambnih zmogljivosti, raziskav, nabave in oborožitve;
• najpozneje do leta 2010 so morale biti sposobne zagotoviti bojne enote in podporno logistiko za izvajanje nalog iz člena 43 PEU v roku od petih do 30 dni, in po potrebi, v roku od 30 do 120 dni.

Evropska obrambna agencija redno ocenjuje prispevke sodelujočih držav.

Države EU, ki želijo vzpostaviti stalno strukturno sodelovanje, morajo o svoji nameri obvestiti Svet in visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko. Svet mora po prejetju tega obvestila sprejeti sklep s kvalificirano večino, s čimer se vzpostavi stalno strukturno sodelovanje in sestavi seznam sodelujočih držav. O članstvu novih držav ali prekinitvi članstva določenih držav odloča Svet s kvalificirano večino članic, ki so vključene v stalno strukturno sodelovanje. Sklepi in priporočila, sprejeti v okviru takšnega stalnega strukturnega sodelovanja, se sprejemajo samo s soglasjem sodelujočih članic Sveta.