Evropski bančni organ (EBA)

KLJUČNE TOČKE

Dosledna uporaba prava EU

EBA:

• pripravlja regulativne tehnične standarde, da opredeli bančno zakonodajo, ki jo mora sprejeti Evropska komisija, kadar Evropski parlament in Svet Evropske unije na Komisijo preneseta ta pooblastila;
• ima pooblastilo za izdajanje smernic in priporočil za uporabo ustrezne zakonodaje EU; Uredba (EU) o spremembi 2019/2175 je začasno razširila te pristojnosti na področje boja proti pranju denarja in financiranju terorizma (AML/CFT), vendar je Uredba (EU) 2024/1620 (glej povzetek) te odgovornosti nato prenesla na novi Organ za preprečevanje pranja denarja (AMLA).

Stresni testi

EBA ima pomembno vlogo pri izvajanju stresnih testov po vsej EU, s katerimi se preverjajo prilagodljivost bank na neugodne razmere na trgu in sistemska tveganja v finančnem sistemu EU.

• sproži in usklajuje stresne teste v EU z nacionalnimi organi, odgovornimi za nadzor bank;
• EBA v sodelovanju z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB), Evropsko centralno banko in Komisijo opredeljuje skupno metodologijo za vsako izdajo stresnih testov;
• Spremlja in ocenjuje tudi trge in trende kreditiranja.

Kršitve prava EU

• EBA ima pooblastilo za izvajanje preiskave domnevne nepravilne uporabe bančne in finančne zakonodaje EU s strani nacionalnega nadzornika (zlasti kadar ne zagotovi, da banke izpolnjujejo zahteve iz zakonodaje).
• EBA lahko na zadevnega nacionalnega nadzornika naslovi priporočilo. Če nadzornik tega ne izpolnjuje, lahko Komisija izda uradno mnenje, v katerem upošteva priporočilo EBA.
• Če nacionalni nadzornik vztraja pri neupoštevanju prava, lahko EBA sprejme odločitev, ki jo naslovi neposredno na banko. To pooblastilo se lahko uporabi samo v izjemnih okoliščinah.
• Uredba (EU) 2024/1620 organu AMLA dodeljuje odgovornost za takojšnje ukrepanje v primerih kršitev prava EU na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (AML/CFT), zaradi česar nekdanja pooblastila organa EBA za neposredno posredovanje na tem področju postanejo odveč.

Evropski finančni nadzor

EBA je del Evropskega sistema finančnega nadzora, ki je bil vzpostavljen leta 2010 in poleg ESRB zajema še dve nadzorni organizaciji:

• Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine,
• Evropski organ za vrednostne papirje in trge.

Uredba (EU) 2019/2175 o spremembi krepi pristojnosti, upravljanje in financiranje teh treh Evropskih nadzornih organov ter v zvezi z EBA:

• krepi njegove pristojnosti na področju varstva potrošnikov s spodbujanjem večje preglednosti in jasnosti v zvezi s finančnimi produkti in storitvami, in sicer:
  • s spremljanjem trendov stroškov in pristojbin za finančne produkte na drobno,
  • z oblikovanjem kazalnikov tveganja pri malih vlagateljih za potrošnike;
• poveča njegove vire, da mu omogoči izvajanje njegovih novih nalog.

Uredba (EU) 2024/1620 naloge preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (AML/CFT) – vključno z zbiranjem informacij od nacionalnih organov, pripravo nadzornih standardov, izvajanjem ocen tveganja in mednarodnim sodelovanjem v čezmejnih primerih – prenaša na organ AMLA. EBA zdaj ohranja svojo vlogo na področju varstva potrošnikov in nadzora skrbnega in varnega poslovanja, vendar pa za AML/CFT na ravni EU nima več splošne odgovornosti.

Centralna zbirka podatkov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma

EBA upravlja centralno zbirko podatkov EU o pomanjkljivostih na področju pranja denarja in financiranja terorizma, kot to zahteva člen 9a Uredbe (EU) št. 1093/2010 in kot je podrobno opredeljeno v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2024/595:

• beleži bistvene pomanjkljivosti pri skladnosti subjektov finančnega sektorja s pravili AML/CFT na podlagi meril, kot so resnost, ponavljanje ali vpliv na stabilnost;
• nacionalni organi (bonitetni, AML/CFT, ravnanje, reševanje, sistemi zajamčenih vlog), Evropska centralna banka in Enotni odbor za reševanje morajo brez nepotrebnega odlašanja sporočati informacije o izvajalcih, pomanjkljivostih in korektivnih ukrepih;
• EBA te informacije zaupno analizira in jih posreduje pristojnim organom v sodelovanju z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge ter Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine, ob strogem varovanju tajnosti in v skladu s pravili EU o varstvu podatkov;
• poročila se predložijo v angleščini; če so priloženi dokumenti v drugih jezikih, je treba priložiti tudi povzetke.

To orodje okrepi zgodnje odkrivanje tveganj in zagotavlja enotno spremljanje po vsej EU.

Plačilne storitve

Direktiva (EU) 2015/2366 o spremembi krepi vlogo EBA v zvezi s plačilnimi storitvami v EU (glej povzetek) in od njega zahteva:

• razvoj javno dostopnega centralnega registra pooblaščenih plačilnih institucij, ki ga morajo nacionalni organi redno posodabljati;
• pomoč pri reševanju sporov med nacionalnimi organi,
• razvoj in izdajo smernic in osnutkov regulativnih tehničnih standardov v zvezi z:
  • močno avtentikacijo strank in varnimi komunikacijskimi kanali, ki jih morajo upoštevati vsi ponudniki plačilnih storitev,
  • sodelovanjem in izmenjavo informacij med nadzornimi organi.

Sedež

V skladu z Uredbo (EU) 2018/1717 o spremembi je bil sedež EBA 30. marca 2019 zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU preseljen iz Londona v Pariz.