Direktiva 2009/110/ES – poslovanje in nadzor elektronskega denarja
Cilj direktive o elektronskem denarju na splošno je:
Direktiva tudi posodablja pravila EU o e-denarju, zlasti tako, da režim za nadzor skrbnega in varnega poslovanja za institucije za izdajo e-denarja1 usklajuje z zahtevami za plačilne institucije na podlagi direktive o plačilnih storitvah.
Uvaja sorazmerne zahteve za skrbno in varno poslovanje, da bi olajšala dostop novincem do trga. To vključuje zahtevo po ustanovnem kapitalu v višini do 350 000 EUR in nova pravila za izračun lastnih sredstev.
Institucije, ki jih zajema direktiva o elektronskem denarju, vključujejo banke, institucije za izdajo e-denarja, Evropsko centralno banko in nacionalne centralne banke.
Dejavnosti, ki jih institucije za izdajo e-denarja smejo izvajati, vključujejo opravljanje plačilnih storitev in dajanje posojil v zvezi s temi plačili.
EU je oktobra 2015 sprejela novo direktivo o plačilnih storitvah, t. i. PSD2. Ta razveljavlja Direktivo 2007/64/ES z učinkom od . Cilj druge direktive o plačilnih storitvah je izboljšati varnost, povečati izbiro za potrošnike in slediti inovacijam.
Ta direktiva se uporablja od . Države EU so jo morale vključiti v nacionalno zakonodajo do .
Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, , str. 7–17)
Zadnja posodobitev