Zavarovanje in pozavarovanje

KLJUČNE TOČKE

Področje uporabe

Direktiva zajema neživljenjska zavarovanja, življenjska zavarovanja in pozavarovalnice.

Odobritev

Zavarovalniška družba lahko izvaja svoje dejavnosti, ko pridobi dovoljenje nadzornega organa v državi članici EU. Ta odobritev velja po vsej EU.

Dovoljenja so veljavna v vsej EU.

Da lahko zagotovijo dovolj finančnih sredstev za kljubovanje finančnim težavam, morajo zavarovalniške družbe imeti v lasti kapital v skladu s svojimi profili tveganja. Izpolnjevati morajo naslednje kapitalske zahteve.

• Zahtevani minimalni kapital. Najmanjša raven kapitala, pod katero bi bili imetniki polic izpostavljeni visoki stopnji tveganja.
• Zahtevani solventnostni kapital. Kapital, ki ga zavarovalniška družba potrebuje za primere, ko bi bilo treba ublažiti velike izgube. Višina kapitala je izračunana z upoštevanjem različnih tveganj, kot:
  • so tržno tveganje – tveganje izgube ali spremembe finančnega položaja zaradi tržnih nihanj;
  • je zavarovalno ali prevzemno tveganje – tveganje, da ni bilo dovolj denarja na strani za plačilo prihodnjih zavarovalnih zahtevkov ali ugodnosti;
  • je operativno tveganje – tveganje izgube zaradi neustreznih ali neuspešnih notranjih procesov, osebja ali sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov.

Če zavarovalnica ne izpolni nobenega od dveh zahtevanih kapitalskih zneskov, mora ukrepati nadzornik.

Pogoji za zavarovalništvo

• Ustrezen sistem upravljanja. Zavarovalniške družbe morajo zagotoviti primeren in pregleden sistem upravljanja z jasno dodelitvijo odgovornosti. Imeti morajo upravno usposobljenost za reševanje različnih vprašanj, vključno z obvladovanjem tveganj, skladnostjo z zakonodajo in notranjo revizijo.
• Lastna ocena tveganj in plačilne sposobnosti. Zavarovalniške družbe morajo redno izvajati lastno oceno tveganja in solventnosti. To vključuje skupne potrebe solventnosti v povezavi z njihovimi profili tveganja, skupaj z njihovo stalno skladnostjo z zahtevanimi finančnimi sredstvi.

Nadzor

• Pregled s strani nadzornikov. Zakonodaja določa postopek nadzornega pregleda, ki omogoča nadzornikom, da pregledajo in ocenijo skladnost zavarovalniških družb s predpisi. V ta namen morajo zavarovalnice nadzornikom poročati podrobne informacije o svojem poslovanju in tveganjih. Cilj je pomagati nadzornikom, da prepoznajo družbe, ki bi se lahko soočale s težavami. Zavarovalniške družbe morajo informacije tudi javno razkriti.
• Nadzornik skupine. Vsaka skupina zavarovalnic mora imeti nadzornika skupine, ki ima posebne odgovornosti in tesno sodeluje z vključenimi nacionalnimi nadzorniki.

Spremembe Direktive 2009/138/ES

Direktiva 2009/138/ES je bil večkrat spremenjena.

• Za zagotovitev poštene konkurence med institucijami je sprememba Direktive (EU) 2016/2341 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (glej povzetek) podaljšala prehodno obdobje, ki zavarovalnicam, za katere velja Direktiva 2009/138/ES, omogoča opravljanje dejavnosti poklicnega pokojninskega zavarovanja do 31. decembra 2022.
• Uredba (EU) 2017/2402 (glej povzetek) spreminja Direktivo 2009/138/ES, da se zagotovi skladnost s to uredbo pravil v zvezi z listinjenjem, katerega glavni cilj je vzpostavitev in delovanje notranjega trga, zlasti z zagotavljanjem enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu za vse institucionalne vlagatelje.
• Sprememba Direktive (EU) 2018/843 od zavarovalnic zahteva, da javnim organom poročajo o sumu pranja denarja ali financiranja terorizma, da bi preprečili uporabo finančnega sistema za te namene v skladu z Direktivo (EU) 2015/849 (glej povzetek).
• Sprememba Direktive (EU) 2019/2177 daje Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) večjo vlogo pri prispevanju k nadzorniški konvergenci na področju notranjih modelov. Določa strožje zahteve glede obveščanja v primeru pomembne čezmejne zavarovalne dejavnosti ali v kriznih razmerah, skupaj s pogoji za vzpostavitev platform za sodelovanje¹ , kjer je predvidena čezmejna zavarovalna dejavnost pomembna.
• Direktiva (EU) 2022/2556 o spremembi usklajuje določbe direktive in več drugih povezanih direktiv z zahtevami glede tveganja informacijske in komunikacijske tehnologije za finančne subjekte, določenimi v digitalni operativni odpornosti uredbe o finančnem sektorju (Uredba (EU) 2022/2554, glejte povzetek).
• Direktiva o spremembi (EU) 2023/2864 v Direktivo 2009/138/ES vnese člen, ki od držav članic zahteva, da od 10. januarja 2030 zagotovijo, da zavarovalnice ali pozavarovalnice te informacije ob objavi kakršnih koli reguliranih informacij hkrati predložijo organu za zbiranje in o tem obvestijo Evropski organ za vrednostne papirje in trge, da omogočijo dostop do enotnega evropskega dostopa. točka, ustanovljena z Uredbo (EU) 2023/2859.

Delegirani in izvedbeni akti

• Direktiva Solventnost II podeljuje Evropski komisiji pravico do sprejemanja delegiranih in izvedbenih aktov. Ti obravnavajo zadeve, kot so tehnični standardi in informacije za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij in osnovnih lastnih sredstev.
• Delegirana uredba (EU) 2015/35 (ki je znana kot delegirana uredba Solventnost II in je bila večkrat spremenjena) določa podrobne zahteve za uporabo okvira Solventnost II in služi kot enotna knjiga bonitetnih pravil za zavarovalnice in pozavarovalnice. Delegirana uredba Solventnost II zajema:
  • vrednotenje sredstev in obveznosti, vključno z ukrepi dolgoročnega jamstva;
  • kako določiti raven zahtevanega kapitala za razrede sredstev, v katere lahko zavarovalnica vlaga;
  • primernost postavk lastnih sredstev zavarovalnic za kritje kapitalskih zahtev;
  • vodenje in upravljanje zavarovalnic;
  • ocenjevanje enakovrednosti režimov solventnosti držav nečlanic EU s pravili EU;
  • pravila o uporabi notranjih modelov za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala;
  • posebna pravila v zvezi z zavarovalnimi skupinami; in
  • poenostavljene metode in izjeme za lažjo uporabo Solventnosti II za manjše in manj zapletene zavarovalnice.