To priporočilo določa postopek za izmenjavo izkušenj med državami EU, ki naj bi pomagal pri reševanju razmer, povezanih s terorističnimi ugrabitvami.
KLJUČNE TOČKE
Teroristične ugrabitve pomenijo velik izziv za države EU. Države morajo za uspešno rešitev takšnih razmer zbrati osnovne informacije, vzpostaviti stike ter spodbuditi zaupne razprave. Z izmenjavo podatkov je mogoče hitro pojasniti, ali ima druga država EU na tem območju že uporabne izkušnje z ugrabitvami, ki jih je izvedla ista teroristična skupina ali so bile izvedene v podobnih okoliščinah.
Zaradi tega se priporoča, da naj vsaka država EU predloži drugim državam EU obrazce s podatki o morebitnih terorističnih ugrabitvah, potem ko je bil dogodek že pojasnjen.
Ti podatki bi morali vključevati:
državo in območje, v katerem je potekala ugrabitev,
število talcev in njihovo državljanstvo,
čas in datum ugrabitve ter čas in datum, ko se je dogodek končal,
odgovorno teroristično skupino ali ugrabitelja,
način ugrabitve,
vzrok ugrabitve,
morebitno posredovanje mediatorja,
kontaktno osebo v zadevni državi EU.
Kjer je primerno, bi bilo treba predložiti tudi naslednje dodatne podatke:
vzrok bivanja talca v državi, njegovo znanje jezika in spol,
ideologija, državljanstvo in znanje jezika ugrabiteljev,
sredstvo, s katerim so se ugrabitelji pojavili v javnosti,
podrobnosti o strategiji ugrabiteljev.
Prilogi k priporočilu vsebujeta predlog standardne oblike teh podatkov ter predloge za nadaljnje informacije, ki bi jih bilo treba predložiti in ki vključujejo strategijo pogajanja, taktike odlašanja in morebitno vključenost odkupnin ali političnih zahtev.
Nadaljnje informacije in izkušnje bi bilo treba izmenjavati na dvostranski ravni v skladu z nacionalno zakonodajo. Ravnanje z osebnimi podatki bi moralo prav tako potekati v skladu z nacionalno zakonodajo.
Vsaka država EU bi morala zbirati informacije o vseh dogodkih, ki so se zgodili od , in povzetek o tem predložiti drugim državam EU. Prav tako bi moral krožiti seznam kontaktnih oseb, da se olajša neposredno sporazumevanje.
Izmenjava informacij bi morala potekati prek dvosmerne mreže uradov za zveze, ki je namenjena izmenjavi informacij o terorističnih dogodkih (glejte Sklep Sveta 2005/671/PNZ). Informacije bi bilo treba izmenjevati tudi z Europolom ter jih po 12 mesecih preučiti, da bi se ugotovilo, ali je treba zaradi količine in vrste podatkov vzpostaviti podatkovno bazo.