Določa sistem sodelovanja za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, da dobijo odškodnino, ne glede na to, kje v Evropski uniji (EU) je bilo storjeno kaznivo dejanje.
Sistem deluje na podlagi shem držav EU o odškodninah žrtvam nasilnih naklepnih kaznivih dejanj, storjenih na njihovem ozemlju.
KLJUČNE TOČKE
Direktiva ima dva glavna elementa.
Zahteva, da imajo vse države EU shemo o odškodninah žrtvam nasilnih naklepnih kaznivih dejanj, storjenih na njihovem ozemlju. Organizacija in delovanje teh shem sta prepuščena vsaki državi EU.
Določa sistem sodelovanja za EU na podlagi nacionalnih shem.
Zagotavljanje ustrezne odškodnine
Zagotavljanje ustrezne odškodnine žrtvam je lahko oteženo, če:
storilec nima zadostnih finančnih sredstev ali
storilca ni mogoče identificirati ali preganjati (možnost pridobitve odškodnine od storilca je opredeljena v Direktivi 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj).
Direktiva zahteva, da žrtve:
dobijo odškodnino, ne glede na to, v kateri državi imajo stalno prebivališče ali v kateri državi je bilo storjeno kaznivo dejanje;
prejmejo pošteno in primerno odškodnino – točen znesek določi posamezna država EU, v kateri je bilo storjeno kaznivo dejanje.
Sodelovanje
Vse države EU so morale določiti nacionalno shemo, ki zagotavlja pošteno in primerno odškodnino, do . Direktiva določa sistem sodelovanja med nacionalnimi organi, ki omogoča dostop do odškodnin žrtvam v celi EU:
Žrtve kaznivih dejanj, storjenih v državi EU, ki ni država stalnega prebivališča, lahko prosijo organ v državi, kjer živijo (pomožen organ), za informacije o tem, kako oddati zahtevo za odškodnino.
Ta nacionalni organ nato prenese zahtevo neposredno nacionalnemu organu države EU, v kateri je bilo storjeno kaznivo dejanje (organi za odločanje), ki je odgovoren za ocenjevanje zahtev in izplačilo odškodnine.
Vsa komunikacija mora potekati v jeziku države, ki odloča. Evropska komisija je pripravila standardne obrazce za prenos zahtev in odločitev v zvezi z odškodninami žrtvam.
Direktiva uveljavlja sistem centralne službe za stike v vsaki državi EU za pomoč pri izvajanju sodelovanja v čezmejnih primerih, ki se redno sestajajo. Dodatne informacije so na voljo na strani evropskega portala e–pravosodje.
OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?
Veljati je začela . Države EU so jo v nacionalno zakonodajo morale vključiti do .
Direktiva Sveta 2004/80/ES z dne o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (UL L 261, , str. 15–18).
POVEZANI DOKUMENTI
Sklep Komisije 2006/337/ES z dne o oblikovanju standardnih obrazcev za posredovanje zahtev in odločitev v skladu z Direktivo Sveta 2004/80/ES v zvezi z odškodnino žrtvam kaznivih dejanj (UL L 125, , str. 25–30).
Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L 315,, str. 57–73).
Nadaljnje spremembe Direktive 2012/29/EU so vključene v izvirno besedilo. To prečiščeno besedilo ima samo dokumentarno vrednost.