Oblika dovoljenja za prebivanje EU

KLJUČNE TOČKE

• Dovoljenje mora biti samostojni dokument v obliki kartice (sprva je lahko tudi v obliki nalepke, nameščene na drugem uradnem dokumentu).
• Uredba določa obliko in vsebino vseh vidnih informacij, ki jih je treba navesti v dokumentu, kot so priimek in ime posameznika (v tem vrstnem redu) ter datum začetka in izteka veljavnosti dovoljenja.
• Tehnične zahteve zajemajo barvo, tiskarski postopek ter tehnike in materiale, ki jih je treba uporabiti za dovoljenje.
• Specifikacije vključujejo varnostne zaščite za preprečevanje ponarejanja in prenarejanja. Te ostanejo zaupne in so znane samo nacionalnim organom, odgovornim za tiskanje dovoljenj.
• Države EU lahko dodajo dodatne nacionalne varnostne zaščite v skladu s seznamom v Prilogi k uredbi, če tako želijo, vendar pri tem ne smejo spreminjati enotnega videza kartice.
• Uredba se ne uporablja za:
  • družinske člane evropskih državljanov, ki uveljavljajo svojo pravico do življenja v drugi državi EU;
  • imetnike vizuma ali
  • tiste osebe, ki niso državljani EU in ne potrebujejo vizuma za prebivanje do treh mesecev.

Uredba (ES) št. 380/2008 spreminja Uredbo (ES) št. 1030/2002 v zvezi z vključevanjem biometričnih identifikatorjev¹ v enotno obliko za namene dovoljenja za prebivanje.

• Biometrični identifikatorji se uporabljajo za preverjanje pristnosti dovoljenja in identitete imetnika. Zajemajo novejšo fotografijo prosilca in dva prstna odtisa.
• Pri postopku odvzema teh identifikatorjev je treba spoštovati nacionalno zakonodajo in zaščitne ukrepe, vsebovane v konvencijah Združenih narodov o človekovih pravicah in otrokovih pravicah.
• Podatki iz biometričnih identifikatorjev morajo biti shranjeni in zavarovani tako, da se pri tem zagotovi njihova celovitost, pristnost in zaupnost.

Ker se sedanja oblika dovoljenja za prebivanje uporablja že več kot 20 let, je bila sprejeta Uredba (EU) 2017/1954 o spremembi.

Uvaja novo enotno predlogo za dovoljenja z novimi varnostnimi zaščitami, da bi preprečili ponarejanje. S slikama in besedilnimi specifikacijami, vsebovanimi v Prilogi k Uredbi (EU) 2017/1954 o spremembi, se nadomestijo tiste v Prilogi k izvirni uredbi iz leta 2002. Države EU imajo šestmesečno prehodno obdobje, da uporabijo obstoječe zaloge dovoljenj za prebivanje.