KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Detergenti¹ lahko vsebujejo sestavine, imenovane površinsko aktivne snovi² zaradi katerih čistijo učinkoviteje, vendar škodijo kakovosti vode, ko se sprostijo v naravno okolje. Zaradi tega je treba njihovo uporabo skrbno nadzorovati.
Uredba vsebuje skupne predpise, ki omogočajo prodajo in uporabo detergentov ter površinsko aktivnih snovi v vsej Evropski uniji (EU), pri čemer istočasno zagotavlja visoko stopnjo varstva okolja in zdravja ljudi.
Uredba dovoljuje samo površinsko aktivne snovi, ki izpolnjujejo merilo končne biorazgradljivosti³, ki se dajejo na trg kot samostojne (npr. kot sestavina zmesi, ki se uporabljajo za proizvodnjo detergentov) ali kot sestavine v detergentih.
Trenutno poteka revizija uredbe v okviru pobude REFIT.

KLJUČNE TOČKE

Zakonodaja usklajuje preskusne metode za določitev biorazgradljivosti vseh površinsko aktivnih snovi, ki se uporabljajo v detergentih. Te zajemajo končno in primarno biorazgradljivost⁴.
Preskusi morajo biti opravljeni v laboratorijih, ki izpolnjujejo mednarodno priznane standarde.
Proizvajalci morajo zagotoviti, da njihovi proizvodi izpolnjujejo zahteve zakonodaje.
Ustreznim organom morajo brez odlašanja in na zahtevo dati na voljo dokumente o preskusnih rezultatih, medicinskemu osebju pa seznam sestavin.
Informacije na embalaži detergentov morajo biti čitljive, vidne in neizbrisne. Te vključujejo kontaktne podatke proizvajalca in seznam sestavin.
Oznake na detergentih, ki se prodajajo za splošno uporabo, morajo vsebovati podrobnosti o priporočenih odmerkih za različne načine pranja v standardnem pralnem stroju.
Nacionalni organi lahko prepovejo uporabo določenega detergenta, če menijo, da predstavlja tveganje za zdravje ljudi ali živali ali za okolje. O odločitvi morajo obvestiti Evropsko komisijo in druge države članice EU.

Leta 2012 je bila zakonodaja spremenjena, da bi se uskladili predpisi o omejevanju vsebnosti fosfatov in drugih fosforjevih spojin v detergentih, namenjenih za gospodinjske pralne in pomivalne stroje.

OZADJE

Prejšnja zakonodaja je zajemala samo primarno biorazgradljivost površinsko aktivnih snovi v detergentih. Ta uredba jo nadomešča in osrednji poudarek namenja končni biorazgradljivosti.
Sprememba iz leta 2012 uvaja nove omejitve za zmanjšanje škode, ki jo fosfati iz detergentov lahko povzročijo ekosistemom in kakovosti vode, kar se imenuje „evtrofikacija“.
Več informacij je na voljo na strani:
- Zakonodaja o kemikalijah (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

Detergent. Vsaka snov ali pripravek bodisi v tekoči obliki, v obliki praška ali drugi obliki, ki vsebuje mila in/ali druge površinsko aktivne snovi, zasnovane za pranje ali čiščenje.
Površinsko aktivna snov. Ena od različnih spojin, iz katerih je izdelan detergent. Površinsko aktivne snovi se dodajajo za odstranjevanje umazanije s kože, oblek in gospodinjskih predmetov, zlasti v kuhinjah in kopalnicah. Zmanjšujejo površinsko napetost med dvema tekočinama ali eno tekočino in eno trdno snovjo. Lahko se uporabljajo tudi kot omakalna sredstva, emulgatorji in sredstva za penjenje. Izraz pomeni „sredstvo, ki deluje na površini“.
Končna biorazgradnja. Kadar površinsko aktivna snov razpade na ogljikov dioksid, vodo in mineralne soli ter se absorbira v okolje.
Primarna biorazgradnja. Kadar površinsko aktivna snov izgubi svoje površinsko aktivne zmogljivosti. Pomembno je, da se ta sposobnost izgubi, da se čim bolj zmanjšajo morebitni negativni učinki na čistilne naprave.

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (ES) št. 648/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o detergentih (UL L 104, 8.4.2004, str. 1–35).

Nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 648/2004 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Varnejši detergenti za evropske potrošnike

POVZETEK:

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

KLJUČNE TOČKE

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

OZADJE

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT