Varstvo potrošnikov pred nedovoljenimi pogoji v pogodbah

KLJUČNE TOČKE

Direktiva 93/13/EGS

• Naravo blaga in storitev, okoliščine transakcije in vse druge pogoje je treba upoštevati pri presoji, ali je določba v pogodbi dovoljena ali ne.
• Dejanska cena, plačana za blago ali storitve, ni predmet te ocene, razen če zadevni pogoj ni jasen in razumljiv.
• Direktiva vsebuje nedokončni in okvirni seznam nedovoljenih pogojev. Ti vključujejo zahtevo, da mora kupec plačati nerazumno visoko kazen (npr. za plačilno zamudo) ali ravnati v skladu s pogoji, ki jih ni imel časa v celoti proučiti pred podpisom pogodbe.
• Besedilo vseh pisnih pogodb mora biti sestavljeno v jasnem, razumljivem jeziku. V primeru dvoma glede pomena pogoja je treba slednjega razlagati na način, ki je ugoden za potrošnika.
• Pogodbeni pogoji, ki veljajo za nedovoljene, za potrošnike niso zavezujoči, preostali del pogodbe pa ostane veljaven, če je to pravno mogoče.
• Države članice morajo zagotoviti učinkovita pravna sredstva, da preprečijo nadaljnjo uporabo nedovoljenih pogojev v pogodbah.
• Organizacije in posamezniki, ki imajo pravni interes pri zaščiti pravic potrošnikov, se lahko obrnejo na sodišče, da preprečijo nadaljnjo uporabo nedovoljenih pogojev.
• Leta 2019 je Evropska komisija izdala smernice glede razlage in uporabe Direktive 93/13/EGS. Te na strukturiran način predstavljajo bogato sodno prakso Sodišča Evropske unije o tej direktivi, da bi omogočile učinkovito uporabo direktive v državah EU in Evropskega gospodarskega prostora.

Kazni

• Direktiva (EU) 2019/2161 o spremembi zahteva, da države članice uvedejo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, ki se uporabljajo za kršitve pravil o nedovoljenih pogodbenih pogojih, ki temeljijo na sklopu parametrov. Ta merila vključujejo:
  • naravo, težo, obseg in trajanje kršitve;
  • vsak ukrep trgovca za ublažitev ali odpravo škode, ki so jo utrpeli potrošniki;
  • morebitne predhodne kršitve trgovca;
  • kazni, ki so trgovcu izrečene za isto kršitev v drugih državah članicah v čezmejnih zadevah, kadar so informacije o takih kaznih na voljo prek mehanizma, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2017/2394 (glej povzetek).
• Po novi direktivi morajo biti države članice sposobne uvesti globe v zvezi z usklajenimi ukrepi na podlagi Uredbe (EU) 2017/2394, ko ugotovijo velike čezmejne kršitve, ki vplivajo na potrošnike v več državah članicah. Globe morajo doseči vsaj 4 % letnega prometa trgovca ali 2 milijona EUR, kadar podatki o prometu trgovca niso na voljo.