Ravnanje z odpadki iz ekstraktivnih dejavnosti

KLJUČNE TOČKE

Za obratovanje objekta za ravnanje z odpadki iz ekstraktivne industrije mora upravljavec pridobiti dovoljenje. Ta direktiva določa pravila, po katerih se morajo pri izdaji dovoljenj upravljavcem ravnati organi, ki jih imenuje vsaka država EU.

Pristojni organi morajo ukrepati pri gradnji novega objekta ali pri spreminjanju obstoječega objekta, kar zadeva:

• lokacijo,
• fizikalno stabilnost objekta,
• preprečevanje onesnaževanja tal, zraka in vode,
• spremljanje in inšpekcijski nadzor,
• zaprtje objekta, sanacijo zemljišča in ureditev po fazi zaprtja.

Objekt za ravnanje z odpadki kategorije A*

Upravljavci objektov za ravnanje z odpadki kategorije A (ki predstavljajo znatno tveganje za zdravje in okolje) morajo sprejeti:

• politiko preprečevanja nesreč in sistem varnega upravljanja,
• načrt ukrepov v organizaciji ob nesrečah, vključno z ukrepi, ki jih je treba v primeru nesreče sprejeti na sami lokaciji.

Merila za opredelitev objektov kategorije A so podrobno določena v Odločbi 2009/337/ES.

Pristojni nacionalni organi morajo izdelati načrte ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah, v katerih so določeni ukrepi, ki jih je treba v primeru nesreče sprejeti zunaj objekta.

Upravljavci morajo zagotoviti finančno garancijo, s katero zagotovijo, da bodo izpolnjene vse obveznosti iz direktive še pred začetkom obratovanja. Prav tako morajo po zaprtju objekta zagotoviti sredstva za vzpostavitev prejšnjega stanja.

Odločba 2009/335/ES opredeljuje tehnične smernice za določitev finančne garancije.

Ravnanje z odpadki

Upravljavci morajo izdelati načrt ravnanja z odpadki, ki preprečuje ali zmanjšuje nastajanje odpadkov ter spodbuja predelavo in varno odstranjevanje odpadkov. Pristojni organi pregledajo načrt vsakih pet let.

Vsebovati mora:

• opis in opredelitev odpadkov (tj. kemične, fizikalne in geološke lastnosti). Tehnične zahteve za opredelitev odpadkov v skladu s Prilogo II direktive so navedene v Odločbi 2009/360/ES. Odločba 2009/359/ES pa poleg tega prinaša še opredelitev inertnih odpadkov;
• opis snovi, ki se uporabljajo za bogatenje mineralnih surovin, ter načina prevoza in predelave odpadkov;
• postopke nadzora in spremljanja;
• ukrepe za zaprtje objekta in spremljanje po zaprtju;
• ukrepe za preprečevanje onesnaženja vode in tal.

Pristojni organi se morajo prepričati, da so upravljavci sprejeli ustrezne ukrepe za preprečevanje onesnaženja vode in tal, zlasti tako da:

• ocenijo in preprečijo nastajanje izcednih voda (to so vse tekočine, ki pronicajo skozi odložene odpadke, vključno z onesnaženimi drenažnimi vodami), da se prepreči kontaminacijo površinskih voda in podzemne vode;
• preprečijo in očistijo kontaminirane vode in izcedne vode, tako da ustrezajo standardom za izpust.

V zvezi z uporabo cianida pri ekstrakciji mineralnih surovin direktiva uvaja ukrepe za omejitev koncentracije v usedalnem bazenu* in odpadnih vodah.

Inšpekcijski nadzori in poročila

Pristojni organi morajo objekte za ravnanje z odpadki pregledovati v rednih časovnih presledkih, tudi po zaprtju. Upravljavec je dolžan voditi ažurno evidenco zapisov o vseh postopkih, ki mora biti na voljo pristojnemu organu za inšpekcijski nadzor. Države EU morajo Evropski komisiji vsake tri leta poslati poročilo o izvajanju te direktive.