Konvencija o biološki raznovrstnosti

KLJUČNE TOČKE

Konvencija določa, da bo vlada vsake podpisnice:

• sodelovala z drugimi sodelujočimi vladami in mednarodnimi organizacijami, da bo zagotovila ohranjanje in trajnostno rabo biološke raznovrstnosti;
• razvijala ustrezne strategije in vključila varovanje biološke raznovrstnosti v odločanje na državni ravni, presečne načrte, programe in politike;
• določila in spremljala biološko raznovrstnost in dejavnike, ki vplivajo nanjo;
• ohranjala biološko raznovrstnost:
  • z ustanovitvijo in pravilnim upravljanjem zavarovanih območij in varovanjem ekosistemov in naravnih življenjskih prostorov;
  • s spodbujanjem okolju neškodljivega in trajnostnega razvoja na območjih, ki mejijo na ta območja;
  • z obnavljanjem načetih ekosistemov in pomočjo pri obnavljanju ogroženih vrst;
  • z urejanjem, obvladovanjem ali nadziranjem nevarnosti, povezanih z uporabo in spuščanjem živih spremenjenih organizmov, nastalih z biotehnologijo (tj. gensko spremenjenih organizmov);
  • s preprečevanjem vnašanja invazivnih tujerodnih vrst, njihovim nadzorovanjem ali izkoreninjanjem;
  • z varovanjem in spodbujanjem tradicionalne rabe bioloških virov;
  • s sprejetjem dopolnilnih ohranitvenih ukrepov.

Konvencija nadalje določa, da bodo podpisnice:

• vključile obravnavanje biološke raznovrstnosti v odločanje na državni ravni;
• preprečile ali kar najbolj zmanjšale škodljive učinke zaradi uporabe bioloških virov (npr. s pomočjo presoje vplivov na okolje);
• spodbujale sodelovanje med organi in zasebnim sektorjem pri ohranjanju biološke raznovrstnosti in uvajale spodbude;
• pomagale državam v razvoju pri določitvi, ohranitvi in trajnostni rabi biološke raznovrstnosti z zagotavljanjem raziskav, znanstvenega in tehničnega izobraževanja in ustreznega usposabljanja;
• spodbujale ozaveščanje splošne javnosti o pomenu biološke raznovrstnosti;
• ocenjevale vpliv, ki ga odločitve lahko imajo na biološko raznovrstnost ali na njihove sosede.

Nacionalne vlade bodo omogočile dostop do svojih genskih virov za okolju neškodljive rabe po vzajemno dogovorjenih pogojih in na podlagi predhodnega prostovoljnega soglasja.

Pogodbenice bodo zagotovile pravično delitev denarnih in nedenarnih koristi, nastalih pri izkoriščanju genskih virov.

Nacionalne vlade soglašajo, da:

• bodo delile tehnologijo, zlasti z državami v razvoju;
• si izmenjevale javno dostopne informacije o ohranjanju in trajnostni rabi biološke raznovrstnosti;
• spodbujale mednarodno in znanstveno sodelovanje;
• delile rezultate in koristi od biotehnologij iz genskih virov.

Globalni sklad za okolje zagotavlja finančne vire za države v razvoju za izvajanje konvencije. Svoj temeljni proračun prejme od nacionalnih vlad z znatnimi dodatnimi prostovoljnimi prispevki.