Konvencija o jedrski varnosti

KLJUČNE TOČKE

Odgovornosti Euratoma

• Euratom nima jedrskih objektov, opredeljenih v Konvenciji.
• Varnost jedrskih objektov je glavna odgovornost imetnika ustreznega dovoljenja, ki ga izda država EU, na ozemlju katere se postavi objekt.
• Odgovornosti Euratoma v okviru Konvencije izhajajo iz Pogodbe Euratom (naslov II, poglavje 3), ki obravnava varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izhajajo iz ionizirajočih sevanj, kot je potrdilo Sodišče Evropske unije (sodba C-29/99).

Cilji

• Namen Konvencije je:
  • doseči in vzdrževati visoko raven jedrske varnosti s krepitvijo nacionalnih ukrepov in tehničnega sodelovanja,
  • vzpostaviti in vzdrževati učinkovite obrambne mehanizme v jedrskih objektih proti radiološkim nevarnostim za zaščito posameznikov in okolja,
  • preprečevati jedrske nesreče in ublažiti posledice teh nesreč.
• Konvencija ne določa podrobnih varnostnih standardov, temveč vsebuje obvezo za uporabo temeljnih varnostnih načel za jedrske objekte.

Področje uporabe

Konvencija se uporablja za varnost nepremičnih civilnih jedrskih elektrarn, vključno z napravami za shranjevanje, ravnanje in obdelavo radioaktivnih snovi, ki so na isti lokaciji in so neposredno povezane z obratovanjem jedrske elektrarne.

Izvajanje

• Pogodbenice Konvencije so se obvezale, da bodo vzpostavile zakonodajni, regulativni in upravni okvir za zagotovitev varnosti jedrskih objektov, ki zagotavlja:
  • določitev zadostnih državnih varnostnih zahtev in predpisov;
  • sistem izdajanja dovoljenj za jedrske objekte in prepoved obratovanja brez dovoljenja;
  • sistem inšpekcije in ocenjevanja. Celovite in sistematične ocene se izvedejo pred gradnjo in prevzemanjem objekta ter med njegovo celotno življenjsko dobo;
  • ukrepe za izvrševanje predpisov in pogoje dovoljenj (začasen odvzem ali preklic dovoljenj itd.).
• Pogodbenice morajo ustanoviti neodvisen upravni organ, ki izdaja dovoljenja in zagotavlja, da se predpisi pravilno izvajajo. Naloge tega organa morajo biti učinkovito ločene od nalog vseh drugih organizacij, ki se ukvarja s pospeševanjem ali uporabo jedrske energije.
• Imetniki dovoljenj morajo opredeliti politike, ki dajejo prednost varnosti, in pripraviti program zagotavljanja kakovosti, s katerim bodo zagotovili izpolnjevanje zahtev. Vzpostaviti je treba izredne ukrepe, v okviru katerih so podrobno opisani postopki obveščanja ustreznih organov, kot so bolnišnice.
• Vsaka pogodbenica Konvencije mora drugi pogodbenici predložiti poročilo o ukrepih, ki jih sprejme zaradi izpolnjevanja obveznosti v okviru Konvencije. Poročila se pregledajo na rednih sestankih pogodbenic.

Varnost objektov

• Upravni organ je zadolžen za izdajo dovoljenj za obratovanje jedrskim objektom. Konvencija določa merila za ocenjevanje za vsako fazo življenjske dobe objekta, tj. izbiro lokacije, projektiranje in gradnjo ter obratovanje.
• Pri izbiri lokacije je treba med drugim upoštevati vpliv na varnost objekta in vpliv objekta na posameznike in okolje. Posvetovati se je treba tudi z drugimi pogodbenicami v bližini lokacije, če bi objekt lahko imel posledice tudi zanje.
• V zvezi s projektiranjem in gradnjo je treba vzpostaviti varnostne ukrepe proti izpustom radioaktivnih snovi, uporabljene tehnike in opremo pa je treba preveriti na podlagi izkušenj ali preizkusov.
• Dovoljenje za obratovanje jedrskega objekta temelji na varnostni analizi in programu prevzemanja. Upravljanje objekta mora biti v skladu s predpisi, ki jih določijo nacionalni organi. Uvesti je treba tudi programe za zbiranje in analizo podatkov.
• Vsak objekt mora imeti tudi načrte za izredne razmere na lokaciji sami in zunaj nje zaradi zaščite delavcev, prebivalstva, okolja itd. v primeru radioloških izrednih razmer.

Organizacijske ureditve

Pogodbenice se srečajo najmanj enkrat na tri leta. Evropska komisija predstavlja Euratom na teh sestankih, kjer pogodbenice poročajo o ukrepih, ki so jih sprejele za izpolnitev obveznosti iz Pogodbe. Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) zagotovi storitve sekretariata za Konvencijo.