Pogodba in Protokol o energetski listini

KLJUČNE TOČKE

Ključni klavzule Pogodbe o energetski listini se nanašajo na varstvo naložb, trgovino z energetskimi materiali in izdelki, tranzit ter reševanje sporov.

Poslovanje, naložbe, trgovina in varstvo

Določbe pogodbe vključujejo:

• pospeševanje dostopa do mednarodnih trgov po tržnih načelih in splošno razvijanje odprtega in konkurenčnega trga za energetske materiale in izdelke;
• varovanje tujih naložb na podlagi obravnave, ki ni manj ugodna od obravnave, usklajene s pogoji za najboljše nacionalne naložbe in proti ključnim nekomercialnim tveganjem;
• prizadevanje za ublažitev neenakih pogojev trženja in odpravo oviranja konkurence pri gospodarski dejavnosti v energetiki;
• zagotavljanje čezmejnih tranzitnih pretokov energije po cevovodih, omrežjih in drugih oblikah prenosa;
• priznavanje pomena odprtih trgov kapitala za pospeševanje pretoka kapitala za financiranje trgovine z energetskimi materiali in izdelki ter pri naložbah v gospodarsko dejavnost v energetiki;
• spodbujanje in ustvarjanje ustaljenih, poštenih in preglednih razmer za investitorje drugih pogodbenic za uresničevanje naložb na področju, ki je zajeto v tej pogodbi.

Suverenost nad energetskimi viri

Pogodba priznava suverene pravice držav nad energetskimi viri in ponovno potrjuje, da se te pravice morajo uresničevati v skladu s pravili mednarodnega prava, ne da bi vplivale na splošne cilje pospeševanja dostopa do energetskih virov in njihovega gospodarskega izkoriščanja in razvoja.

Okoljevarstveni vidiki

• Pogodbenice soglašajo, da bodo pospeševale energetsko učinkovitost in prizadevanja za zmanjšanje vpliva proizvodnje in uporabe energije na okolje.
• Onesnaževalec bi moral praviloma kriti stroške onesnaženja, vključno s čezmejnim onesnaženjem, brez negativnih vplivov na naložbo v energetskem ciklusu ali na mednarodno trgovino.

Preglednost

Pogodbenice morajo določiti najmanj eno informacijsko mesto, kamor se lahko naslovijo zahtevki za informacije o zakonih, predpisih, sodnih sklepih in upravnih odločbah v zvezi z energetskimi materiali in izdelki.

Reševanje sporov

Pogodba vključuje določbe za reševanje sporov med sodelujočimi državami po diplomatski poti in na ad hoc razsodiščih ter – v primeru naložb – med investitorji in državami gostiteljicami. Če se naložbeni spor ne more v treh mesecih rešiti po mirni poti, lahko investitor po svoji izbiri preda spor v reševanje:

• rednim sodiščem ali upravnim sodiščem,
• po vnaprej dogovorjenem postopku za reševanje spora ali
• po postopku mednarodne arbitraže ali sprave.

Podpisnice, Konferenca podpisnic energetske listine, protokoli in deklaracije

• Med podpisnicami pogodbe so države EU in regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje (kot je EU), ki se zavezujejo, da bodo upoštevale njena načela odprtih in nediskriminatornih energetskih trgov.
• Pogodbenice se občasno sestajajo na Konferenci podpisnic energetske listine, na kateri sme vsaka imeti po enega predstavnika. Redna zasedanja so v časovnih presledkih, ki jih določi Konferenca podpisnic Listine. Konferenca lahko za dosego ciljev in načel Listine pooblasti pogajanja o protokolih k Energetski listini ali o deklaracijah.

Izjeme

Pogodbenice ne smejo uresničevati naložb v zvezi s trgovino, ki niso skladne s Splošnim sporazumom o carinah in trgovini (GATT) iz leta 1994, ki ustanavlja Svetovno trgovinsko organizacijo (STO) in nič v pogodbi ne izvzema članic STO iz sporazuma.

Pogodba nobeni podpisnici ne preprečuje ukrepov, ki so:

• potrebni za zaščito življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin;
• bistvenega pomena za pridobivanje ali distribucijo energetskih materialov in izdelkov v razmerah pomanjkanja zaradi zunanjih vzrokov;
• namenjeni v podporo investitorjem, ki so prvotni naseljenci, socialno ali ekonomsko ogroženi posamezniki ali skupine.

Protokol k energetski listini

Protokol je bil sprejet v skladu s pogodbo. Njegovi cilji vključujejo:

• podpiranje politike za energijsko učinkovitost, ki so skladne s trajnostnim razvojem;
• ustvarjanje pogojev za proizvajalce in uporabnike, da energijo učinkovito uporabljajo in spoštujejo okolje;
• spodbujanje sodelovanja pri energijski učinkovitosti;
• oblikovanje politik za energijsko učinkovitost in ustrezne pravne in ureditvene okvire za podpiranje učinkovitih tržnih mehanizmov, vključno s tržnim oblikovanjem cen.

Mednarodna energetska listina

Nova Mednarodna energetska listina je bila sprejeta leta 2015 in podpisalo jo je več kot 65 držav in organizacij, vključno z EU in vsemi državami EU. Namen te nove listine je vključiti čim več novih držav, ki so pripravljene sodelovati na področju energije in ki prepoznavajo pomen energetske varnosti za države, ki proizvajajo, prenašajo in trošijo energijo. Nova listina nadgrajuje in posodablja Energetsko listino iz leta 1991.