Opredelitev upoštevnega trga

KLJUČNE TOČKE

V primeru suma kršitve konkurenčnih pravil Evropske unije (EU) je upoštevni trg prvi element, ki ga je treba obravnavati. Opredelitev upoštevnega trga pomeni opredelitev nabora pravil konkurence v zvezi z omejevalnimi ravnanji in zlorabami prevladujočega položaja (Uredba (ES) št. 1/2003 – glej povzetek) in nabor zakonodaje o združitvah (Uredba (ES) št. 139/2004 – glej povzetek).

Obvestilo v duhu preglednosti pojasnjuje metode, ki jih uporablja Komisija pri opredelitvi upoštevnega trga glede na posamezni primer. Ta analiza, ki vključuje proizvodno in geografsko razsežnost upoštevnega trga, se lahko uporabi za določitev, ali obstajajo dejanski konkurenti, ki so sposobni omejiti ravnanje zadevnih podjetij, in za oceno stopnje dejanske konkurence na trgu.

Opredelitev upoštevnega trga

Upoštevni trg združuje proizvodni in geografski trg, ki sta opredeljena, kot sledi.

• Upoštevni proizvodni trg obsega vse tiste proizvode in/ali storitve, ki jih potrošnik smatra za zamenljive ali nadomestljive glede na lastnosti proizvodov, njihove cene in namen uporabe.
• Upoštevni geografski trg obsega območje, na katerem so zadevna podjetja vključena v ponudbo proizvodov ali storitev in na katerem so pogoji konkurence dovolj podobni.

Analiza za opredelitev upoštevnega trga

Komisija je opredelila številna merila, ki ji lahko pomagajo pri analizi ravnanja podjetij na trgu in posebnih pogojev na upoštevnem trgu. Ta metodologija pa lahko vodi do različnih rezultatov, odvisno od narave zadevne konkurence. Zato je potrebna strukturirana analiza, ki je tudi dovolj prožna, da upošteva posamezne okoliščine.

Komisija si v predhodni analizi prizadeva opredeliti proizvodni trg tako, da preuči, ali dva proizvoda sodita na isti trg. Prizadeva si tudi opredeliti geografski trg tako, da pripravi pregled razčlenitve tržnih deležev, ki jih imajo zadevna udeležena podjetja in njihovi konkurenti, zaračunanih cen in vseh razlik v cenah.

Komisija po opredelitvi proizvodnega trga in geografskega trga izvede podrobnejšo analizo na podlagi koncepta zamenljivosti. Podjetja v konkurenčnem sistemu morajo upoštevati dve glavni omejitvi: zamenljivost povpraševanja in zamenljivost ponudbe. Trg je konkurenčen, če lahko potrošniki izbirajo med številnimi proizvodi s podobnimi lastnostmi in se ponudnik ne sooča z ovirami pri ponudbi proizvodov ali storitev na tem trgu.

Merilo zamenljivosti omogoča usmerjanje raziskav v vse nadomestne proizvode, zaradi česar je mogoče z večjo stopnjo verjetnosti opredeliti upoštevni proizvodni trg in geografski trg. Šele v zadnji fazi se upoštevni trg analizira, da se določi stopnja povezovanja trgov EU.

Komisija zato izvede oceno zamenljivosti povpraševanja (tj. potrošnikov) in zamenljivosti ponudbe (tj. ponudnikov). Pri prvi gre za to, ali lahko potrošniki ob majhnem, vendar stalnem povečanju cene (med 5 % in 10 %) zadevnega proizvoda preidejo na že razpoložljiv podoben proizvod. Pri drugi gre za to, ali lahko drugi ponudniki hitro preidejo na proizvodnjo upoštevnih proizvodov in jih prodajajo na upoštevnem trgu.

To merilo zamenljivosti pa ne upošteva pogojev, v katerih delujejo zadevna podjetja. Zato je treba na primer preučiti pogoje dostopa do opredeljenega trga. Komisija v zvezi s tem oceni proizvodno in geografsko razsežnost upoštevnega trga, pri tem pa upošteva naslednje elemente.

• Bližnja preteklost. V nekaterih primerih je mogoče analizirati dokaze, ki se nanašajo na nedavne spremembe cen, na primer v smislu zamenjave dveh proizvodov ali v smislu odziva potrošnikov.
• Rezultati posebnih študij. Mogoče je oceniti elastičnost povpraševanja¹ za proizvod z ekonometričnimi in statističnimi preskusi. Koristno je tudi oceniti geografski trg na podlagi dejavnikov, ki vplivajo na lokalne preference (kot so kultura, jezik itd.).
• Stališča kupcev in konkurentov. Komisija lahko naveže stike z glavnimi kupci in konkurenti zadevnih podjetij, da bi zbrala dejanske dokaze in ocenila njihov odziv v primeru spremembe cen na geografskem območju.
• Preference potrošnikov. Komisija lahko zadevna podjetja zaprosi za tržne študije, izvedene pred dajanjem proizvoda na trg ali določitvijo njegove cene. Primerja lahko tudi potrošniške navade potrošnikov na upoštevnem trgu s potrošniškimi navadami drugih potrošnikov na ločenem geografskem trgu, na katerem prevladujejo podobni pogoji.
• Ovire (regulativne ali druge) in stroški, povezani s prehodom povpraševanja na druge proizvode ali območja.
• Različne skupine kupcev in cenovna diskriminacija. Ločena skupina kupcev za upoštevni proizvod lahko sestavlja ožji, ločen trg, če je taka skupina podvržena cenovni diskriminaciji.

Komisija nazadnje upošteva proces povezovanja trgov in kako lahko ukrepi za odstranitev trgovinskih ovir in vzpostavitev povezanega evropskega trga vplivajo na konkurenco na zadevnem geografskem trgu.

Komisija se lahko pred oblikovanjem sklepov posvetuje z glavnimi podjetji v sektorju o omejitvah proizvodnega trga in geografskega trga. Če je primerno, lahko opravi tudi pregled na kraju samem.

Izračun tržnega deleža

Opredelitev upoštevnega trga v proizvodni in geografski dimenziji omogoča določanje udeležencev na trgu (dobavitelji, kupci, potrošniki). Na tej podlagi se lahko izračuna skupna velikost trga in tržni deleži za vsakega dobavitelja na podlagi njihove prodaje upoštevnih proizvodov na upoštevnem območju.

Ocene podjetij, študije, naročene pri industrijskih konzultantih ali trgovskih združenjih, in podatki o prometu podjetja pomagajo pri izračunu skupne velikosti trga in tržnega deleža za vsakega dobavitelja. Kljub temu, da je prodaja običajno osnova za izračun tržnih deležev, so tudi drugi pokazatelji, ki lahko, odvisno od specifičnega proizvoda ali zadevne industrije, dajejo uporabne informacije, kot so zmogljivost, število akterjev na ponudbenih trgih itd.