Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine

KLJUČNE TOČKE

Cilji

Glavni cilj direktive je zagotoviti, da so za ustvarjalce in inovatorje v vsej EU na voljo ista orodja, ki jim omogočajo izvrševanje pravic intelektualne lastnine. Poleg boja proti ponarejanju in piratstvu si direktiva prizadeva tudi za izpolnitev drugih ciljev, ki vključujejo:

• spodbujanje inovacij in konkurenčnosti podjetij – učinkovito kaznovanje ponarejanja in piratstva lahko pomaga zagotoviti zaupanje v enotni trg;
• zaščito zaposlovanja v Evropi – škoda, povzročena podjetjem zaradi ponarejanja in piratstva, se odraža v številu delovnih mest, ki so na voljo;
• zagotavljanje varstva potrošnikov – potrošniki so namerno ogoljufani glede kakovosti, ki jo upravičeno pričakujejo od proizvoda, kar predstavlja tveganje za zdravje (npr. ponarejena zdravila ali kozmetika) in tudi varnost (npr. ponarejene igrače ali električne naprave), prav tako pa potrošniki ne prejmejo garancije, niso deležni poprodajnih storitev ali nimajo učinkovitih pravnih sredstev v primeru škode;
• zagotavljanje vzdrževanja javnega reda – ponarejanje in piratstvo kršita delovno zakonodajo (nezakonito delo), davčno zakonodajo (izguba prihodkov vlade), zdravstveno zakonodajo in zakonodajo o varnosti proizvodov.

Področje uporabe

Direktiva se uporablja za vse kršitve pravic intelektualne lastnine, ki jih opredeljuje pravo EU in/ali nacionalno pravo zadevne države EU.

Ta direktiva ne vpliva na:

• pravila EU o uveljavljanju avtorske in sorodnih pravic,
• pravila EU, ki urejajo materialno pravo intelektualne lastnine (to je pravo, ki opredeljuje pravice in obveznosti v zvezi z intelektualno lastnino);
• mednarodne obveznosti držav EU in predvsem Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (znan kot „sporazum TRIPS“),
• katera koli nacionalna pravila v državah EU v zvezi s kazenskimi postopki ali kaznimi za kršitev pravic intelektualne lastnine.

Splošne obveznosti

• Države EU bi morale opredeliti ukrepe, postopke in pravna sredstva, ki so potrebni za zagotavljanje uveljavitve pravic intelektualne lastnine, in ustrezno ukrepati proti odgovornim za ponarejanje in piratstvo.
• Ti ukrepi, postopki in pravna sredstva bi morali biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni, vendar bi se morali izogibati ustvarjanju ovir za zakonito trgovino ter zagotavljati zaščito pred zlorabo.

Zahteva za varstvo

Zahtevo za uporabo zaščitnih ukrepov za intelektualno lastnino lahko vložijo:

• imetniki pravic intelektualne lastnine,
• vse druge osebe, ki imajo dovoljenje za uporabo teh pravic (npr. pridobitelji licenc), in organi, ki zastopajo imetnike pravic intelektualne lastnine (organi za kolektivno upravljanje pravic intelektualne lastnine in poklicna telesa za zastopanje), v skladu z veljavnim pravom.

Pravica do informacij

Sodišče lahko na zahtevo vlagatelja odredi, da kršitelj ali katera koli druga oseba zagotovi informacije o izvoru blaga ali storitev, za katere se domneva, da kršijo pravico intelektualne lastnine, ter o omrežjih za distribucijo ali dobavo, če se za to osebo ugotovi, da:

• poseduje v komercialnem obsegu blago, ki je predmet kršitve,
• uporablja v komercialnem obsegu storitve, ki so predmet kršitve,
• zagotavlja v komercialnem obsegu storitve, uporabljene v dejavnostih, ki so predmet kršitve,
• je bila navedena, da je bila vpletena v proizvodnjo, izdelavo ali distribucijo blaga ali storitev, ki so predmet kršitve.

Pravila za pridobivanje in zavarovanje dokazov

Sodišče lahko na zahtevo vlagatelja nasprotni stranki odredi, da predloži dosegljive dokaze ob upoštevanju varstva zaupnih podatkov. Sodišče lahko odredi tudi ukrepe, ki omogočajo zavarovanje ustreznih dokazov v zvezi z domnevno kršitvijo.

Začasni in varnostni ukrepi

Sodišče lahko na zahtevo vlagatelja izda začasno odredbo¹, ki je namenjena:

• preprečitvi kakršne koli neposredne kršitve pravice intelektualne lastnine,
• začasni prepovedi nadaljevanja domnevnih kršitev pravice intelektualne lastnine,
• predložitvi garancij za nadaljevanje domnevne kršitve, namenjenih zagotovitvi odškodnine imetniku pravice.

Pravosodni organi lahko v nekaterih primerih odredijo varnostni zaseg premičnin in nepremičnin domnevnega kršitelja, vključno z blokiranjem njegovih bančnih računov in drugega premoženja.

Ukrepi, ki izhajajo iz odločitve o zadevi

Sodišče lahko na zahtevo vlagatelja odredijo popravne ukrepe, ki omogočajo odpoklic ali odstranitev blaga, ki krši pravico intelektualne lastnine, s trga ali njegovo uničenje.

Sodišče lahko odredi tudi trajno prepoved, s katero se prepreči nadaljevanje kršitve ali dodeli odškodnina oškodovani stranki.