Namen direktive je spodbujati intermodalni1 prevoz s podpiranjem mednarodnih operacij, ki izpolnjujejo nekatera merila (t. i. kombinirani prevoz ali CT) z:
varovanjem kombiniranega prevoza pred nacionalnimi omejitvami (sheme dovoljenj, tarife in kvote),
pojasnitvijo, da te omejitve cestne kabotaže 2 ne veljajo za cestne krake kombiniranega prevoza,
omogočanjem težjih in večjih obremenitev za vozila, ki se uporabljajo v cestnih krakih kombiniranega prevoza,
dodelitvijo finančne podpore z davčnimi spodbudami in razširjeno opredelitvijo prevoza za lastne potrebe za operacije kombiniranega prevoza.
KLJUČNE TOČKE
Področje uporabe
Direktiva se sklicuje na kombinirani prevoz blaga med državami EU, kjer:
vozilo ali priklopnik uporablja cesto na dovozu ali odvozu poti,
na glavnem odseku pa ali železniški prevoz, prevoz po celinskih plovnih poteh ali pomorski prevoz, kadar ta del prevoza presega 100 km zračne črte; in
se opravi dovoz ali odvoz po cesti:
med krajem, v katerem se blago natovarja, in najbližjo ustrezno nakladalno železniško postajo za dovoz ter med krajem, v katerem se blago raztovarja, in najbližjo ustrezno razkladalno železniško postajo za odvoz ali
v polmeru, ki ne presega 150 km zračne črte od pristanišča na celinskih plovnih poteh ali morskega pristanišča, v katerem se blago natovarja ali raztovarja.
Dovoljene mere in največje teže za tovorna vozila, ki opravljajo čezmejna potovanja, so določene v Direktivi 96/53/ES (glej povzetek).
Prevozna listina
V prevozni listini, ki jo je treba predložiti v primeru kombiniranega prevoza, je treba navesti:
nakladalne in razkladalne železniške postaje, povezane z železniškim krakom, in
celinska plovna nakladalna in razkladalna pristanišča, ki se nanašajo na odsek celinske plovne poti, ali pomorska nakladalna in razkladalna pristanišča, ki se nanašajo na pomorski del poti.
Čezmejni prevoz
Vsi prevozniki s sedežem v državi članici, ki izpolnjujejo pogoje za dostop do opravljanja poklica in do trga za prevoz blaga med državami članicami, lahko v okviru kombiniranega prevoza med državami članicami izvajajo cestni prevoz na prvem in/ali zadnjem odseku, ki je sestavni del kombiniranega prevoza ter lahko vključuje prehod meje.
Direktiva določa posebna pravila za operacije kombiniranega prevoza, pri katerih odpremnica/prejemnica opravi prvi/zadnji odsek cestnega prevoza za svoj račun. Prejemnica/odpremnica lahko nato pod določenimi pogoji izvede prevoz tudi za svoj račun.
Uredba (ES) št. 1072/2009 določa skupna pravila EU za dostop do trga EU za prevoz blaga, namenjena nerezidenčnim prevoznikom, ki opravljajo cestno kabotažo (glej povzetek).
Obveznosti držav EU
Države EU morajo sprejeti ukrepe za zagotovitev, da se znižajo ali povrnejo davki na motorna vozila, ki veljajo za cestna vozila, prepeljana v kombiniranem prevozu.
Pregled
Evropska komisija mora Svetu vsaki dve leti pripraviti poročilo o razvoju kombiniranega prevoza.
OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?
Uporablja se od , države EU pa so jo morale v nacionalno pravo prenesti do .
Intermodalni: prevoz blaga s pomočjo železniškega, celinskega plovnega ali pomorskega prometa poleg cestnega prevoza.
Kabotaža: kadar cestni prevoznik s sedežem v eni državi EU opravlja nacionalni prevoz v drugi državi EU.
GLAVNI DOKUMENT
Direktiva Sveta 92/106/EGS z dne o skupnih pravilih za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami (UL L 368, , str. 38–42).
POVEZANI DOKUMENTI
Uredba (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (UL L 300, , str. 72–87).
Nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 1072/2009 so vključene v izvirni dokument. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.
Direktiva Sveta 96/53/ES z dne o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (UL L 235, , str. 59–75).