Kršitev prava EU

KLJUČNE TOČKE

Neizpolnjevanje obveznosti EU je lahko posledica:

• zakonodajnih ali upravnih odločb ali praks,
• pozitivnih ukrepov (sprejme ukrepe v nasprotju s pravom EU ali ne razveljavi takih ukrepov),
• negativnih ukrepov (zamude pri izvajanju prava EU ali Komisija ni obveščena o izvajanju).

Postopek v primeru kršitve

Sodne postopke pri Sodišču Evropske unije:

• ponavadi sproži Komisija, lahko pa to stori tudi druga država EU,
• se sproži zoper državo EU, tudi če so za ugotovljene pomanjkljivosti odgovorni vladni, parlamentarni ali zvezni organi ali organi na poddržavni ravni.

Postopek deluje, kot sledi:

• Komisija ali država EU navede, da določena država EU morda ne izpolnjuje svojih obveznosti.
• Komisija pošlje državi uradni opomin in zahteva nadaljnje informacije. Ta država mora poslati podroben odgovor do določenega roka, ponavadi v dveh mesecih.

• Na podlagi tega odgovora lahko Komisija:
  • izda obrazloženo mnenje (uradni zahtevek za uskladitev s pravom EU, ki poziva zadevno državo EU, da jo obvesti o sprejetih ukrepih v določenem obdobju, ponavadi v dveh mesecih), ali
  • zapre zadevo, v kateri so bila zadevna vprašanja z državo EU rešena in Komisiji ni bilo treba nadaljevati postopka.
• Če zadevna država ne ravna v skladu z mnenjem Komisije v določenem roku, lahko Komisija zadevo predloži Sodišču Evropske unije.
• Če je druga država EU sprožila postopek, lahko zadevo posreduje Sodišču tudi v primeru, če Komisija ni podala obrazloženega mnenja.
• Sodišče lahko naroči državi EU, za katero meni, da krši pravo EU, naj sprejme nekatere ukrepe.
• Če Komisija meni, da država ne upošteva pravne odločitve, lahko ponovno vloži tožbo pred Sodiščem in predlaga višino denarne kazni, ki bi jo država po njenem mnenju morala plačati.
• Če Sodišče ugotovi, da država še vedno ni izvršila sodbe, ji lahko naloži plačilo pavšalnega zneska in/ali denarne kazni.
• V primeru, da Komisija pred Sodiščem vloži tožbo zoper državo EU, ker je ni obvestila glede nacionalnih ukrepov o izvajanju prava EU, lahko od Sodišča zahteva, da državi naloži plačilo denarne kazni. V tem primeru lahko Sodišče naloži kazen na stopnji prve sodbe.