Uredba VIS

POVZETEK:

Uredba (ES) št. 767/2008 o Vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS)

KAJ JE NAMEN UREDBE?

Vzpostavlja Vizumski informacijski sistem (VIS) ter določa postopke in pogoje za izmenjavo vizumskih podatkov v zvezi z vlogami za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje med državami članicami Evropske unije (EU), ki so podpisale Schengenski sporazum in konvencijo.

KLJUČNE TOČKE

Opomba za bralce: ta uredba je bila večkrat spremenjena. Ta povzetek odraža vsebino spremenjene uredbe, kjer so te spremembe dejansko začele veljati.

Namen

Namen VIS, ki je bil prvotno vzpostavljen s Sklepom 2004/512/ES, je izboljšati izvajanje skupne vizumske politike, konzularnega sodelovanja in posvetovanj med osrednjimi vizumskimi organi z:

• olajšanjem postopka vloge za izdajo vizuma;
• preprečevanjem „trgovanja z vizumi“;
• olajšanjem boja proti goljufijam;
• olajšanjem kontrol na zunanjih mejnih prehodih in na državnih ozemljih;
• pomočjo pri identifikaciji oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop, bivanje ali prebivanje na nacionalnih ozemljih;
• olajšanjem uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013, ki določa državo članico, odgovorno za obravnavanje prošnje za azil državljana zunaj EU (glej povzetek);
• prispevanjem k preprečevanju groženj notranji varnosti držav članic.

V posebnih primerih lahko nacionalni organi in Europol zahtevajo dostop do podatkov, vnesenih v VIS, za namen preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih in kaznivih dejanj.

V VIS so zabeležene naslednje kategorije podatkov:

• alfanumerični podatki o prosilcih in o zahtevanih, izdanih, zavrnjenih, razveljavljenih, preklicanih ali podaljšanih vizumih;
• fotografije;
• podatki o prstnih odtisih;
• povezave do prejšnjih vlog za izdajo vizuma in do vlog oseb, ki potujejo skupaj.

Kategorije podatkov, zabeleženih v skupnem odložišču podatkov o identiteti

V skupnem odložišču podatkov o identiteti (CIR) so zabeleženi naslednji podatki:

• priimek, imena, datum rojstva, spol;
• priimek ob rojstvu (prejšnji priimek(-ki)), kraj in država rojstva, trenutno državljanstvo in državljanstvo ob rojstvu;
• podatki o potni listini, vključno z:
  • vrsto in številko,
  • državo izdajateljico,
  • organom izdajateljem,
  • datumom poteka veljavnosti.

Dostop do VIS

• Samo ustrezno pooblaščeno osebje organov za izdajo vizumov lahko vnaša, spreminja ali briše podatke VIS;
• Podatke VIS lahko pregleda le ustrezno osebje organov, pooblaščenih za izdajo vizumov in organov, ki izvajajo kontrole na zunanjih mejnih prehodih, kontrole priseljevanja in azila.
• Organi z dostopom do VIS morajo zagotoviti, da:
  • je njegova uporaba omejena na tisto, kar je potrebno, primerno in sorazmerno za opravljanje njihovih nalog;
  • pri uporabi VIS ne diskriminira prosilcev in imetnikov vizumov ter da spoštuje njihovo človekovo dostojanstvo in integriteto.

Vnos podatkov s strani organov, pristojnih za izdajo vizumov

• Kadar je vloga sprejemljiva v skladu z Vizumskim zakonikom, določenim v spremembi Uredbe (ES) št. 810/2009 (glej povzetek), organ, pristojen za izdajo vizumov, odpre dosje. Podatke iz člena 9 Uredbe (ES) št. 767/2008 vnese v VIS.
• Organ, pristojen za izdajo vizumov, doda še druge podatke, če je bila sprejeta odločitev o izdaji vizuma, na primer:
  • organ, ki je vizum izdal;
  • vrsto vizuma;
  • številko enotne vizumske nalepke;
  • ozemlje, znotraj katerega je imetnik vizuma upravičen potovati;
  • datum začetka in konca obdobja veljavnosti vizuma;
  • število vstopov, ki jih vizum dovoljuje na ozemlju.
• Navesti je treba razloge za sprejetje odločitve za:
  • zavrnitev, razveljavitev ali preklic vizuma; ali
  • podaljšanje roka njegove veljavnosti.

Uporaba VIS

VIS uporabljajo:

• organi, pristojni za izdajo vizumov, ki obravnavajo prošnje in odločitve v zvezi s temi prošnjami;
• centralni organi, pristojni za izdajo vizumov, za posvetovanje in zahteve za dokumente;
• organi, pristojni za izdajo vizumov, za namene poročanja in statistike (brez identificiranja posameznih prosilcev).

Dostop do podatkov VIS s strani drugih organov

• Sprememba Uredbe (EU) 2017/2226 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa v EU (SVI) (glej povzetek) je povzročila učinkovitejše in hitrejše mejne kontrole s pomočjo varnega komunikacijskega kanala med centralnim sistemom SVI in centralnim VIS. Neposredno posvetovanje med SVI in VIS je možno le, če tako določata Uredba (ES) št. 767/2008 in Uredba (EU) 2017/2226.
• Organi, pristojni za izdajo vizumov, ki uporabljajo VIS, se lahko obrnejo na SVI prek VIS:
  • pri obravnavi in odločanju o vlogah za izdajo vizuma;
  • za pridobivanje in izvoz podatkov v zvezi z vizumom neposredno iz VIS v SVI v primeru, da je vizum razveljavljen, preklican ali podaljšan.
• Mejni organi, ki uporabljajo SVI, se lahko obrnejo na VIS prek SVI, da:
  • pridobijo podatke v zvezi z vizumom neposredno iz VIS in jih uvozijo v SVI;
  • preverijo pristnost in veljavnost vizuma;
  • preverijo, ali so državljani držav nečlanic EU, izvzeti iz vizumske obveznosti, za katere posamezen dosje ni zabeležen v SVI, bili predhodno registrirani v VIS;
  • kjer je identiteta imetnika vizuma potrjena s prstnimi odtisi, preverijo identiteto imetnika vizuma s prstnimi odtisi, zabeleženimi v sistemu VIS.
• Organi, pristojni za izvajanje kontrol na ozemlju držav članic, lahko iščejo podatke izključno z namenom preverjanja identitete imetnika vizuma in/ali verodostojnosti vizuma in/ali izpolnjevanja pogojev za vstop, krajše bivanje ali prebivanje.
• Nacionalni organi, pristojni za azil, imajo lahko dostop do podatkov izključno za namene:
  • določanja države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil; in
  • obravnavanje prošnje za azil.

Delovanje VIS

• Od junija 2018 je Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov (eu-LISA) odgovorna za operativno upravljanje centralnega VIS in nacionalnih vmesnikov, ki se povezujejo z nacionalnimi sistemi držav članic.
• Operativno upravljanje VIS je sestavljeno iz vseh nalog, ki so potrebne za ohranjanje delovanja VIS 24 ur na dan in 7 dni na teden. Te vključujejo vzdrževalna dela in tehnični razvoj, ki so potrebni za zagotovitev zadovoljive ravni delovanja sistema.
• Vsaka država članica EU je odgovorna za:
  • razvoj, organizacijo, upravljanje, delovanje in vzdrževanje svojega nacionalnega sistema;
  • zagotavljanje varnosti podatkov pred in med prenosom v svoj nacionalni vmesnik in sprejemanje varnostnega načrta za ta namen;
  • upravljanje dostopa do VIS s strani ustrezno pooblaščenega osebja svojih pristojnih nacionalnih organov;
  • pokrivanje stroškov, ki nastanejo ob vzdrževanju nacionalnih sistemov.
• Podatkov, zbranih v VIS, ni mogoče posredovati državam nečlanicam EU, ali mednarodnim organizacijam, razen če so v posameznih primerih ključnega pomena za potrditev identitete državljana nečlanice EU.

Varnost podatkov, odgovornost in zaščita

• Država članica, ki je podatke vnesla v VIS, mora zagotoviti njihovo varnost pred in med prenosom v nacionalni vmesnik. Vsaka država mora zagotoviti varnost podatkov, prejetih iz VIS, in sprejeti varnostni načrt v zvezi s svojim nacionalnim sistemom.
• Vsaka oseba ali država, ki je utrpela škodo zaradi nezakonite obdelave ali kakršnega koli dejanja, ki ni v skladu z Uredbo (ES) št. 767/2008, je upravičena do odškodnine od države, ki je odgovorna za škodo.
• Vsaka država in eu-LISA morajo voditi evidenco o vseh operacijah obdelave podatkov v VIS-u, kot tudi evidenco osebja, ki je ustrezno pooblaščeno za vnos ali pridobivanje podatkov.
• Vsaka država članica mora zahtevati od nacionalnega nadzornega organa, ustanovljenega v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 (glej povzetek), da spremlja zakonitost obdelave osebnih podatkov s strani te države. Evropski nadzornik za varstvo podatkov nadzoruje dejavnosti eu-LISA.

Uporaba

Kot schengenski instrument se ta uredba uporablja za države članice z izjemo Irske. Danska se je odločila za izvajanje uredbe, tako kot Islandija, Norveška in Švica.

Nedavne spremembe Uredbe (ES) št. 767/2008

Z namenom reševanja varnostnih izzivov in spreminjanja migracijskih vzorcev potekajo prizadevanja za interoperabilnost različnih informacijskih sistemov EU. Da bi se upoštevala ta prizadevanja, je bila Uredba (ES) št. 767/2008 večkrat spremenjena, čeprav se te spremembe ne bodo uporabljale do datuma, ki ga je treba še določiti, ki ne bo pred letom 2023. Te spremembe so naslednje.

• Uredba (EU) 2019/817 o interoperabilnosti med informacijskimi sistemi EU na področju pravice, svobode in varnosti (glej povzetek).
• Uredba (EU) 2021/1134 o spremembi Uredbe (ES) št. 767/2008 ter dve tesno povezani besedili, Vizumski zakonik (Uredba (ES) št. 810/2009 – glej povzetek) in Zakonik o schengenskih mejah (Uredba (EU) 2016/399 – glej povzetek). Med drugim krepi preverjanja preteklosti, ki se izvajajo pred sprejetjem odločitve o izdaji vizuma.
• Uredba (EU) 2021/1152 o spremembi Uredbe (ES) št. 767/2008 v zvezi z interoperabilnostjo VIS-a z Evropskim sistemom za potovalne informacije in odobritve, vzpostavljenim v skladu z Uredbo (EU) 2018/1240 (glej povzetek).

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

• Uporabo Uredbe (ES) št. 767/2008 je morala določiti Evropska komisija v skladu s členom 48(3) navedene uredbe. VIS je začel delovati 11. oktobra 2011.
• Členi uredbe 26, 27, 32, 45, člen 48(1), (2) in (4) ter člen 49 se uporabljajo od 2. septembra 2008.

OZADJE

Več informacij je na voljo na straneh:

• Vizumski informacijski sistem (VIS) (Evropska komisija)
• Informacijski sistemi na področju svobode, varnosti in pravice (Svet Evropske unije).

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60–81).

Nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 767/2008 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), o spremembi Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1077/2011 (UL L 295, 21.11.2018, str. 99–137).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 1077/2011, (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/1624 in (EU) 2017/2226 (UL L 236, 19.9.2018, str. 1–71).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1–88).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1–52).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31–59).

Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o Vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1–58).

Glej prečiščeno različico.

Odločba Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS) (UL L 213, 15.6.2004, str. 5–7).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 03.08.2023