Namen prvotne konvencije iz leta 1973 je bil oblikovati mednarodni instrument za poenostavitev in uskladitev carinskih postopkov podpisnic, s čimer bi se olajšala mednarodna trgovina.
Konvencija se spremeni z revidirano Kjotsko konvencijo, ki je postala podlaga za učinkovite, predvidljive in uspešne carinske postopke. Namen slednje je:
učinkovito prispevati k razvoju mednarodne trgovine s:
poenostavitvijo in uskladitvijo carinskih postopkov in praks ter
spodbujanjem mednarodnega sodelovanja;
združevanjem bistvenih koristi, ki jih prinaša olajšanje legitimne trgovine, z ustreznimi ravnmi carinskega nadzora;
izboljšati učinkovitost in uspešnost carinskih uprav in s tem celotne gospodarske konkurenčnosti;
zagotavlja carinske olajšave za mednarodno trgovino.
KLJUČNE TOČKE
Struktura revidirane Kjotske konvencije
Revidirana Kjotska konvencija zajema glavno besedilo, splošno prilogo in posebne priloge.
Splošna priloga opisuje osrednje postopke in prakse in je obvezna za pristop pogodbenic in njihovo izvajanje. Vključuje tudi standarde in prehodne standarde.
Posebne priloge obravnavajo različne carinske postopke ter vključujejo standarde in priporočene prakse. Pogodbenice lahko sprejmejo posebne priloge in/ali poglavja po lastni presoji.
Priloge spremljajo informativne in nezavezujoče smernice, katerih namen je zagotavljati enotno razlago pravil revidirane Kjotske konvencije in podati primere nacionalnih praks.
Pogodbenice
Pogodbenica revidirane Kjotske konvencije lahko postane vsaka članica Svetovne carinske organizacijeZdruženih narodov ali njenih specializiranih agencij ali katere koli carinske ali ekonomske unije.
Pogodbenice:
se dogovarjajo o prilogi ali posebnih prilogah, ki jih (v celoti ali delno) sprejmejo v času svojega pristopa k revidirani Kjotski konvenciji;
sprejemajo pravila revidirane Kjotske konvencije in so zavezane s splošno prilogo in vsemi standardi;
lahko tudi izrazijo pridržke, ki se pregledajo vsaka tri leta.
Pogodbenica lahko sprejme eno ali več posebnih prilog ali eno ali več poglavij.
Pristop h konvenciji se sklene za nedoločen čas, vendar lahko vsaka pogodbenica odpove konvencijo kadar koli po začetku njene veljavnosti. To velja tudi za posebne priloge ali poglavja.
Če se pogodbenica odloči, da umakne sprejetje splošne priloge, se šteje, da je odpovedala konvencijo.
Revidirana Kjotska konvencija ima trenutno 112 pogodbenic.
Upravljanje revidirane Kjotske konvencije
Revidirana Kjotska konvencija predvideva sestavo upravnega odbora za redno upravljanje, pregledovanje in dopolnjevanje konvencije. Skupni odbor:
nadzoruje izvajanje konvencije;
zagotavlja skladno razlago in uporabo konvencije;
predlaga spremembe;
pregleduje in dopolnjuje prakse in smernice ter priporoča nove;
sestavljajo pogodbenice, vključno z EU;
se sestaja najmanj enkrat letno in izbere svojega predsednika in podpredsednika;
sprejema odločitve s soglasjem; če soglasja ni mogoče doseči, se odloča na podlagi glasovanja prisotnih pogodbenic.
Carinske uprave, ki izpolnjujejo pogoje za podpis konvencije, člani Svetovne trgovinske organizacije in predstavniki drugih mednarodnih organizacij se lahko udeležijo sej upravnega odbora kot opazovalci.
Glasovanje
Vsaka pogodbenica lahko glasuje o zadevah, povezanih z razlago, uporabo ali spremembo glavnega besedila in splošne pogodbe revidirane Kjotske konvencije.
EU ne more glasovati sama zase, lahko pa glasuje v imenu vseh držav EU ne glede na to, ali so te prisotne na seji.
Spremembe konvencije
Upravni odbor predlaga pogodbenicam spremembe glavnega besedila, splošne priloge, posebnih prilog in poglavij.
OD KDAJ SE TA KONVENCIJA IN SKLEP UPORABLJATA?
Konvencija je začela veljati . EU je pristopila k revidirani Kjotski konvenciji na podlagi Sklepa 2003/231/ES. Revidirana Kjotska konvencija je začela veljati . EU še ni sprejela Dodatka III revidirane Kjotske konvencije.
OZADJE
Kjotska konvencija Svetovne carinske organizacije je bila sprejeta leta 1973 kot Mednarodna konvencija o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov. Veljati je začela leta 1974, sprejelo pa jo je 63 pogodbenic. EU je pristopila k Mednarodni konvenciji o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov leta 1974.
Junija 1999 je svet Svetovne carinske organizacije sprejel Protokol o spremembi Mednarodne konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov ali revidirano Kjotsko konvencijo.
Protokol o spremembi vsebuje Dodatke I, II in III in nadomesti Kjotsko konvencijo iz leta 1973.
Revidirana Kjotska konvencija je začela veljati . Do sedaj jo je sprejelo 112 pogodbenic.
EU je pristopila k protokolu o spremembi, vključno z Dodatkoma I in II, na podlagi Sklepa Sveta 2003/231/ES. EU do sedaj še ni sprejela Dodatka III revidirane Kjotske konvencije.
Protokol o spremembi mednarodne konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov (sestavljeno v Bruslju ) (UL L 86, , str. 23–44).
Sklep Sveta 2003/231/ES z dne o pristopu Evropske skupnosti k Protokolu o spremembi Mednarodne konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov (Kjotska konvencija) (UL L 86, , str. 21–45).
Nadaljnje spremembe Sklepa 2003/231/ES so vključene v izvirni dokument. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.