Preživninske obveznosti

KLJUČNE TOČKE

Uredba se nanaša na preživninske obveznosti, ki izhajajo iz:

• družinskih odnosov;
• starševstva;
• zakonske zveze ali svaštva.

Pristojnost

• Sodno pristojnost v preživninskih zadevah ima:
  • sodišče v kraju, kjer tožena stranka ali upravičenec običajno živi, ali
  • sodišče, ki je pristojno za status osebe (na primer razvezo) ali za starševsko odgovornost, če se nanašata na preživninski zahtevek (pod pogojem, da ta pristojnost ne temelji izključno na državljanstvu ene od strank).
• Stranki se lahko pod določenimi pogoji dogovorita o sodišču ali sodiščih države članiceEvropske unije (EU), ki je pristojno za reševanje spora, razen če se nanaša na preživninsko obveznost do otroka, mlajšega od 18 let.
• Pristojno sodišče države članice je sodišče, pred katerim se tožena stranka spusti v postopek, razen če tožena stranka ugovarja njegovi pristojnosti.
• Če ne velja nobeden od navedenih pogojev, se lahko spor pod določenimi pogoji sproži pred sodiščem države članice, katere državljanstvo imata obe stranki.
• Kadar ne velja nobeden od zgornjih pogojev, se lahko postopek začne pred sodiščem države članice, s katero je zadeva v zadostni meri povezana, če postopka ni mogoče v razumnih okvirih začeti v državi, s katero je spor tesno povezan.
• Dokler ima upravičenec prebivališče v državi članici, v kateri je bila izdana sodna odločba o preživninskih obveznostih, zavezanec z nekaterimi izjemami ne more sprožiti postopka za spremembo odločbe v drugi državi članici. Upravičenec se lahko kljub vsemu strinja, da o sporu odloči drugo sodišče.
• Če pred sodišči različnih držav članic tečejo postopki med istima strankama in z istim zahtevkom, je pristojno prvo sodišče, pred katerim je bila tožba vložena.
• Ne glede na pristojnost sodišča glede vsebine sodne odločbe se lahko zahteve za začasne ukrepe in ukrepe zavarovanja vložijo pri sodišču katere koli države članice.

Priznavanje in izvrševanje odločb

• Sodna odločba o preživninskih obveznostih, izdana v eni državi članici, mora biti priznana v drugi državi članici, ne da bi bilo treba začeti poseben postopek.
• Vse države članice z izjemo Danske zavezuje Haaški protokol z dne 23. novembra 2007 o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti.
• Kadar sodno odločbo izda država članica, ki jo zavezuje Haaški protokol iz leta 2007, njenemu priznanju ni mogoče ugovarjati. To velja le, če je bila država članica zavezana s Haaškim protokolom na začetku postopka.
• Kadar sodno odločbo izda država članica, ki je Haaški protokol iz leta 2007 ne zavezuje, se njeno priznanje v nekaterih primerih lahko zavrne, v drugi državi pa se lahko izvrši samo, če je bila v tej državi članici pridobljena razglasitev izvršljivosti. To velja tudi za primere, ko so se prvotni sodni postopki začeli, preden se je začela uporabljati preživninska uredba (18. junij 2011), vendar ne pred tem, ko je to državo članico začela zavezovati Uredba Bruselj I (Uredba (ES) št. 44/2001).
• Sodišče izvora lahko v vseh primerih razglasi začasno izvršljivost sodne odločbe. Kadar je treba sodno odločbo izvršiti v državi članici, v kateri ni bila prvotno izdana, izvršitev ureja pravo navedene države članice.
• Sodna odločba, izdana v eni državi članici, se ne more preverjati glede vsebine v državi članici, v kateri se zahteva njeno priznanje, izvršljivost ali izvršitev.
• Brezplačna pravna pomoč se lahko zagotovi pri zahtevah glede preživninskih obveznosti, ki izhajajo iz razmerja starši – otrok, do osebe, mlajše od 21 let, če so takšne zahteve vložene prek osrednjih organov.

Osrednji organi

• Vsaka država članica mora imenovati osrednji organ, ki je odgovoren za zagotavljanje pomoči strankam pri določitvi in izterjavi preživnine. Ti organi bodo predvsem pošiljali in prejemali zahteve, predvidene v uredbi, ter sprejemali ustrezne ukrepe za uvedbo ali omogočanje lažje uvedbe potrebnih postopkov.
• Osrednji organi morajo sodelovati med seboj, spodbujati sodelovanje med pristojnimi organi v svoji državi in iskati rešitve za težave, ki lahko nastanejo pri uporabi te uredbe. Pri tem uporabljajo Evropsko pravosodno mrežo v civilnih in gospodarskih zadevah, ustanovljeno na podlagi Sklepa 2001/470/ES.

Končne določbe

Uredba nadomešča določbe o preživninskih obveznostih iz Uredbe (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. Nadomešča tudi Uredbo (ES) št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov, z izjemo evropskih nalogov za izvršbo v zvezi s preživninskimi obveznostmi, izdanih v državah EU, ki jih ne zavezuje Haaški protokol iz leta 2007 (glej povzetek).

Spreminjanje zakonodaje

Uredba (ES) št. 4/2009 je bila štirikrat spremenjena:

• Izvedbena uredba (EU) št. 1142/2011 določa novi prilogi (Prilogi X in XI), v katerih so navedeni upravni in pristojni organi držav članic;
• Uredba (EU) št. 517/2013 je zaradi pristopa Hrvaške k članstvu v EU spremenila veliko število uredb in sklepov EU, vključno z Uredbo (ES) št. 4/2009;
• Izvedbena uredba (EU) 2015/228 je nadomestila Priloge I do VII z namenom upoštevanja
  • pristopa Hrvaške k članstvu v EU,
  • spremembe valute v Estoniji, Latviji in Litvi,
  • željo Združenega kraljestva, da sodeluje pri uporabi Uredbe (ES) št. 4/2009,
  • potrebo po vključitvi sklicevanja na Dansko v Prilogi II in IV glede na njeno željo po delnem izvajanju Uredbe (ES) št. 4/2009,
  • spremembe nekaterih oddelkov Prilog VI in VII, da se olajša njihova uporaba;
• Izvedbena uredba (EU) 2018/1937 je nadomestila Prilogo X, da bi upoštevala spremembe glede upravnih organov, o katerih sta Evropsko komisijo obvestili Združeno kraljestvo in Latvija.