Boj proti organiziranemu kriminalu: kazniva dejanja, povezana z udeležbo v hudodelski združbi

KAJ JE NAMEN TEGA OKVIRNEGA SKLEPA?

• Okvirni sklep kriminalizira vsako kaznivo dejanje, ki je povezano z udeležbo v hudodelski združbi.
• Namen sklepa je uskladiti predpise Evropske unije (EU) in držav članic EU o kriminalizaciji teh kaznivih dejanj ter določiti kazni zanje.

Kazniva dejanja

Države članice morajo vsaj eno od teh dveh vrst dejanj prepoznati kot kaznivo dejanje:

1. aktivna udeležba pri organizaciji kriminalnih dejavnosti, pri čemer oseba pozna njihov cilj ali ima namen storiti kaznivo dejanje;
2. dogovor o izvršitvi kaznivega dejanja, pri čemer ni nujno, da oseba pri tem sodeluje.

Kazni

• Države članice morajo določiti kazni glede na zgoraj navedena kazniva dejanja:
  • za prvo možnost se zahtevata najmanj dve leti zapora kot najvišja oblika kazni;
  • za drugo možnost se zahtevata najmanj dve leti zapora kot najvišja oblika kazni ali najvišja predvidena zaporna kazen, ki je enaka kazni za načrtovane dejavnosti.
• Kazni se lahko zmanjšajo v posebnih okoliščinah, na primer če se storilec odreče kriminalni dejavnosti ali če pomaga prepoznati druge storilce kaznivega dejanja in jih privesti pred sodišče.
• Države članice morajo na podlagi Okvirnega sklepa sprejeti pravila, na podlagi katerih so pravne osebe (na primer podjetja) lahko odgovorne za kazniva dejanja, če jih v njihovem imenu stori oseba na vodilnem položaju pravne osebe.
• Kazni za pravne osebe morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Vključevati morajo globe, vendar tudi naslednje:
  • odvzem upravičenosti do državne pomoči;
  • začasno ali stalno prepoved opravljanja poslovnih dejavnosti in uporabe prostorov, ki so se uporabljali za izvršitev kaznivega dejanja;
  • uvedba sodnega nadzora;
  • sodna likvidacija družbe.

Sodna pristojnost in uskladitev kazenskega pregona

• Sodna pristojnost države članice mora zajemati kazniva dejanja, ki so v celoti ali deloma izvršena s strani enega od njenih državljanov ali v imenu pravne osebe s sedežem na ozemlju te države.
• Kadar je za kaznivo dejanje sodno pristojnih več držav članic, morajo sodelovati, na primer v okviru Agencije Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, da bi se odločile, katera od njih bo izvedla sodni pregon, in da bi se postopki izvajali v eni sami državi članici.
• Posebno se upoštevajo:
  • dejstvo, kje je bilo kaznivo dejanje storjeno,
  • državljanstvo ali prebivališče storilca,
  • država, iz katere izhajajo žrtve, in
  • ozemlje, na katerem je bil najden storilec kaznivega dejanja.

Kazniva dejanja, ki vplivajo na finančne interese EU

• Direktiva (EU) 2017/1371 določa pravila o kaznivih dejanjih in kaznih za boj proti goljufijam in drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom EU (glej povzetek).
• Člen 22(1) Uredbe (EU) 2017/1939 o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (EJT) (glej povzetek) daje EJT pooblastila v zvezi s kaznivimi dejanji, ki vplivajo na finančne interese EU, ki so določeni v Direktivi ( EU) 2017/1371. V skladu s členom 22(2) iste uredbe je EJT pristojno tudi za kazniva dejanja v zvezi s sodelovanjem v hudodelski družbi, kot je opredeljena v Okvirnem sklepu 2008/841/JHA, če je namen kriminalne dejavnosti takšne hudodelske združbe storitev kaznivega dejanja, ki škodi finančnim interesom EU.