Spremljanje zoonoz in povzročiteljev zoonoz

KLJUČNE TOČKE

Direktiva pri državah EU krepi spremljanje:

• zoonoz (bolezni in okužbe, ki se naravno neposredno ali posredno prenašajo med živalmi in ljudmi);
• povzročiteljev zoonoz (vsak virus, bakterija, gliva, parazit ali druga biološka enota, za katero je verjetno, da povzroča zoonozo);
• z njimi povezane protimikrobne odpornosti¹.

Povečano spremljanje zoonoz in protimikrobne odpornosti

Države EU so odgovorne za vzpostavitev in vzdrževanje sistemov spremljanja. Spremljanje je na ravni primarne proizvodnje² ali drugih stopnjah prehranjevalne verige za živalsko krmo in hrano za prehrano ljudi.

Prednostna naloga spremljanja so naslednje zoonoze:

• bruceloza,
• kampilobakterioza,
• ehinokokoza,
• listerioza,
• salmoneloza,
• trihineloza,
• tuberkuloza zaradi Mycobacterium bovis,
• verotoksična Escherichia coli.

Odvisno od epidemiološkega stanja, se spremljajo tudi:

• virusne zoonoze (kalicivirus, virus hepatitisa A, virus gripe, steklina in virusi, ki se prenašajo s členonožci),
• bakterijske zoonoze (borelioza, botulizem, leptospiroza, psitakoza, tuberkuloza razen tiste, navedene zgoraj, vibrioza, jersinioza in njeni povzročitelji),
• parazitske zoonoze (anisakiaza, kriptospiridioza, cistiserkoza in toksoplazmoza).

Metoda spremljanja

V nekaterih primerih zbiranje podatkov z rutinskim spremljanjem ne zadošča. Usklajeni programi spremljanja za eno ali več zoonoz se lahko izkažejo potrebni, da bi ocenili tveganja ali ugotovili temeljne vrednosti.

Države EU so odgovorne za zagotavljanje, da se s spremljanjem dobijo primerljivi podatki o pojavu protimikrobne odpornosti pri povzročiteljih zoonoz in po potrebi pri drugih agensih.

Spremljanje zoonoz, povzročiteljev zoonoz in protimikrobne odpornosti v živilih, krmi in pri živalih dopolnjuje spremljanje humanih izolatov, ki se izvaja v skladu s Sklepom št. 1082/2013/EU o obravnavi resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje.

Preiskava izbruhov alimentarnih okužb

Pristojni organi v državah EU morajo preiskati izbruhe alimentarnih okužb, zbrati podatke o epidemiološkem profilu, potencialno vpletenih živilih in potencialnih vzrokih.

Izmenjava informacij

• Izmenjava informacij je potrebna za pridobitev izčrpnih in primerljivih podatkov na ravni EU. V vsaki državi EU en ali več pristojnih organov sodeluje z organi, pristojnimi za zdravje živali, krmo in higieno živil. Zlasti v primeru izbruhov alimentarnih okužb je hitra izmenjava informacij prek omrežij obveščanja (npr. sistem hitrega obveščanja za živila in krmo) bistvena za zmanjšanje vpliva takega izbruha na javno zdravje in gospodarstvo. Tudi evropski in nacionalni referenčni laboratoriji so namenjeni zagotavljanju kakovostnih analiz vzorcev.
• Države EU morajo oceniti trende in vire zoonoz, povzročiteljev zoonoz in protimikrobne odpornosti in vsako leto do konca maja predložiti Evropski komisiji poročilo. Komisija posreduje ta poročila Evropski agenciji za varno hrano, ki jih preuči in vsako leto do konca novembra objavi zbirno poročilo.