Smernice za politike zaposlovanja

Smernice Sveta zagotavljajo usmeritev za uskladitev politik zaposlovanja med državami članicami Evropske unije. Namen smernic, ki temeljijo na strateških ciljih programa Evropa 2020, je podpreti reforme za trajnostno rast, ki jo vodijo znanje in inovacije.

AKT

Sklep Sveta št. 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic.

POVZETEK

Države članice EU pri oblikovanju svojih politik in določanju nacionalnih ciljev upoštevajo smernice za politike zaposlovanja. Zadnje smernice veljajo do konca leta 2014.

Smernice se navezujejo na širše smernice ekonomskih politik, skupaj pa tvorijo integrirane smernice za strategijo Evropa 2020. Prav tako podpirajo vsakoletno skupno poročilo o zaposlovanju v Evropi.

Povečano sodelovanje na trgu dela

Evropska unija namerava do leta 2020 povečati stopnjo zaposlenosti za ženske in moške od 20. do 64. leta starosti na 75 %. V svojih politikah morajo tako države članice spodbujati udeležbo mladih, starejših delavcev, nizkokvalificiranih delavcev in zakonitih migrantov na trgu dela. Prav tako morajo zaposlovanje narediti privlačnejše (s poudarkom na prožni varnosti, mobilnosti delavcev in usklajevanju med poklicnim in zasebnim življenjem) ter spodbujati samozaposlovanje, podjetništvo, dodatno ustvarjanje zaposlitev, vključno s področjem varstva in oskrbe ter zelenega zaposlovanja.

Razvoj kvalificirane delovne sile

Produktivnost in zaposljivost delavcev je mogoče izboljšati z razvojem novih spretnosti, ki odgovarjajo potrebam trga dela. Države članice morajo razširiti zmogljivosti sistemov izobraževanja in usposabljanja in jih prilagoditi družbenim trendom v smeri nizkoogljičnega gospodarstva z učinkovito izrabo virov.

Ukrepi se morajo osredotočati na visokokakovostno začetno izobrazbo ter vseživljenjsko usposabljanje, prav tako pa mora biti usposabljanje odprto tako za nizkokvalificirane kot visokokvalificirane delavce.

Države članice bi morale prek sistemov za priznavanje pridobljenih znanj tudi spodbujati delovno mobilnost.

Izboljševanje sistemov izobraževanja in usposabljanja

Do leta 2020 naj bi se zgodnje opuščanje šolanja znižalo na manj kot 10 %, najmanj 40 % oseb, od 30. do 34. leta starosti, pa naj bi imelo zaključeno terciarno ali temu enakovredno izobrazbo. Države članice morajo spodbujati vseživljenjsko učenje, mednarodno mobilnost učiteljev in učencev, razvoj kvalifikacijskega okvira za prilagodljive učne poti ter partnerstva s podjetji.

Boj proti socialni izključenosti

Strategija Evropa 2020 spodbuja socialno vključenost in se bori proti revščini, tako da 20 milijonov ljudi ni več izpostavljenih tveganju revščine in izključenosti.

Države članice bi morale spodbujati zaposlovanje posameznikov, ki so najbolj oddaljeni od trga dela, ter jim tako okrepiti samozavest in se boriti proti revščini zaposlenih.

Nacionalne politike morajo zagotoviti dostop do cenovno dostopnih, trajnostnih in visokokakovostnih storitev, vključno s socialnim sektorjem. Prav tako bi morale reformirati in podpreti socialno varstvo in pokojninske sisteme.

Na koncu bi morale države članice podpreti tudi socialno gospodarstvo in družbene inovacije, ki spodbujajo enake možnosti za vse in se borijo proti diskriminaciji.

Zadnja posodobitev: 28.07.2014