Delegirani akti

V skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije lahko zakonodajalec Evropske unije (EU) Komisijo pooblasti za sprejem „izvedbenih aktov“ s posebnimi pravili, zapisanimi v zakonodajnem aktu („temeljni akt“). Delegirani akti so nezakonodajni akti, ki jih sprejme Evropska komisija in so namenjeni spreminjanju ali dopolnjevanju nebistvenih elementov zakonodaje.

Za pooblastila Komisije za sprejemanje delegiranih aktov veljajo strogi pogoji:

• temeljni akt mora opredeliti cilje, vsebino, obseg in trajanje prenosa pooblastil;
• dejanski delegirani akt, ki je sprejet na podlagi tega pooblastila, ne more spremeniti bistvenih elementov temeljnega akta;
• delegirani akti so lahko namenjeni samo za splošno uporabo (tj. ne morejo obravnavati posameznih situacij).

Komisija se pred sprejetjem delegiranih aktov posvetuje s strokovnjaki iz držav članic EU. Poleg tega lahko bodisi Evropski parlament bodisi Svet Evropske unije prekličeta prenos pooblastil Komisiji. Poleg tega lahko delegirani akt, ki ga sprejme Komisija, začne veljati samo, če Svet ali Parlament ne ugovarjata v roku, določenem v temeljnem aktu, ki je običajno dva meseca.

Delegirani akti se običajno uporabljajo, kadar je treba zakonodajne akte – vključno z njihovimi prilogami – (redno) prilagajati, da upoštevajo tehnični in znanstveni napredek.

GLEJ TUDI:

• Svet Evropske unije
• Evropska komisija
• Evropski parlament
• Hierarhija pravnih aktov Evropske unije (EU)
• Izvedbeni akti
• Zakonodajni akti
• Države članice
• Nezakonodajni akti
• Pogodbe
• Sekundarno pravo Evropske unije (povzetek)
• Pogodba o delovanju Evropske unije (povzetek).