Označevanje živil

KLJUČNE TOČKE

Področje uporabe

• Ta zakonodaja velja za podjetja, ki delujejo na vseh ravneh prehranske verige, in za vsa živila, ki so namenjena za končno rabo. To vključuje tudi živila, ki jih dostavljajo ali dobavljajo obrati javne prehrane.

Odgovornost za zagotavljanje informacij

• Za zagotavljanje potrebnih informacij in njihovo točnost je odgovoren proizvajalec, ki trži živila pod svojim nazivom. Če ima proizvajalec sedež izven Evropske unije (EU), je za to odgovoren uvoznik.

Obvezne informacije

• Nekatere informacije so obvezne. To vključuje:
  • ime živila,
  • seznam sestavin,
  • neto količino,
  • rok uporabnosti,
  • navodila za uporabo, če je potrebno,
  • ime in naslov nosilca,
  • označbo hranilne vrednosti.
• Splošno pravilo določa, da je navedba države izvora ali kraja porekla obvezna, ker bi njen izostanek lahko zavajal potrošnika glede prave države izvora ali kraja porekla živila. To zlasti velja, če bi informacije, ki spremljajo živilo, ali označba kot celota sicer pomenile, da ima živilo drugačno državo izvora ali kraj porekla.
• Oznako porekla je treba zagotoviti za sveže, ohlajeno in zamrznjeno meso prašičev, ovac, koz in perutnine. Za živila, kot so med (Direktiva 2001/110/ES), sadje in zelenjava ter oljčno olje (Uredba (EU) št. 1308/2013), ribe (Uredba (EU) št. 1379/2013) in goveje meso in izdelki iz govejega mesa (Uredba (ES) št. 1760/2000) obstajajo ločena obvezna pravila o poreklu na ravni EU.
• Obvezne informacije morajo biti potrošnikom brez dodatnih stroškov na voljo tudi v primeru prodaje na daljavo, in sicer pred dejanskim nakupom.
• Dejansko vsebnost alkohola je treba navesti na vseh pijačah z več kot 1,2 volumenskega odstotka alkohola.
• Za nekatere vrste živil so obvezne tudi dodatne informacije, na primer za živila, ki vsebujejo sladila, amonijevo sol ali tista z visoko vsebnostjo kofeina.
• Neto količina živil in pijač se izrazi v litrih, centilitrih, mililitrih, kilogramih ali gramih.
• Nekatera živila so izvzeta iz obveznega označevanja hranilne vrednosti, npr. začimbe in zelišča, arome in zeliščni čaji.
• Pri drugih živilih ni treba navesti seznama sestavin, kar velja za sveže sadje in zelenjavo, gazirano vodo, kise in mlečne izdelke, kot so sir, maslo, smetana in fermentirano mleko.
• Informacije o živilih ne smejo biti zavajajoče, zlasti kar zadeva navajanje posebnih značilnosti ali učinkov, ki jih živilo nima. Informacije o živilih morajo biti točne, jasne in potrošniku zlahka razumljive.

Evropska komisija je sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2018/775, ki temelji na členu 26(3) Uredbe (EU) št. 1169/2011 in določa podrobna pravila za navajanje države porekla ali kraja izvora primarne sestavine živila. Ta uredba, ki je v veljavi od 1. aprila 2020, zahteva, da se na etiketi navede država porekla ali kraj izvora osnovne sestavine, če ni enaka dani državi porekla ali danemu kraju izvora živila. Prav tako določa pravila glede najmanjše velikosti pisave in položaja te oznake.

Komisija je leta 2018 izdala obvestilo o vprašanjih in odgovorih glede uporabe Uredbe (EU) št. 1169/2011, da bi nosilcem živilske dejavnosti in nacionalnim organom pomagala pri uporabi uredbe.

Komisija je leta 2020 izdala obvestilo, v katerem je nosilcem živilske dejavnosti in nacionalnim organom podala smernice za uporabo pravil glede označevanja, kadar je navedena država porekla ali kraj izvora živila in ni enaka državi njegove osnovne sestavine, državi porekla ali kraju izvora.