Znak za okolje

KLJUČNE TOČKE

• Znak EU za okolje se lahko podeli proizvodom in storitvam, ki imajo manjši vpliv na okolje kot drugi proizvodi v isti skupini. Merila za znak so bila razvita s pomočjo znanstvenih podatkov o celotnem življenjskem ciklu proizvoda od njegovega razvoja do odstranjevanja.
• Znak se lahko podeli vsemu blagu in storitvah, ki so namenjeni za distribucijo, potrošnjo ali uporabo na trgu EU bodisi za plačilo ali brezplačno, pod pogojem, da so ekološka merila jasno določena. Ne uporablja se za zdravila za uporabo vhumani medicini ali za veterinarsko uporabo ali za medicinske pripomočke.
• Sistem je uvedla Uredba (EGS) št. 880/92, spremenjen pa je bil z Uredbo (ES) št. 1980/2000. Cilj Uredbe (ES) št. 66/2010 je izboljšati pravila o podelitvi, uporabi in delovanju znaka.

Merila za podeljevanje

• Znak se podeli ob upoštevanju evropskih okoljskih in etičnih ciljev. Spodbuja tudi prehod EU na krožno gospodarstvo, pri tem pa podpira trajnostno proizvodnjo in porabo. Zlasti je treba upoštevati:
  • vpliv blaga in storitev na podnebne spremembe, naravo in biotsko raznovrstnost, porabo energije in virov, nastajanje odpadkov, onesnaževanje, emisije ter izpust nevarnih snovi v okolje,
  • nadomestitev nevarnih snovi z varnejšimi snovmi,
  • trajnost in ponovno uporabnost proizvodov,
  • vpliv na okolje, vključno z zdravjem in varnostjo potrošnikov,
  • skladnost z družbenimi in etičnimi standardi, kot so mednarodni standardi dela,
  • merila, določena za druge znake na nacionalni in regionalni ravni,
  • zmanjševanje preskusov na živalih.
• Znaka ni mogoče podeliti proizvodom, ki vsebujejo snovi, ki so v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 razvrščene kot strupene, nevarne za okolje, rakotvorne ali mutagene, ali snovi, za katere velja regulativni okvir za ravnanje s kemikalijami.

Pristojni organi

• Države EU morajo določiti enega ali več organov, ki so odgovorni za postopek označevanja na nacionalni ravni. Njihovo delovanje je pregledno, njihove dejavnosti pa odprte za vključevanje vseh zainteresiranih strani.
• Zlasti so odgovorni za redno preverjanje skladnosti proizvodov z merili za podelitev znaka. Pristojni so tudi za sprejemanje pritožb, obveščanje javnosti, spremljanje zavajajočega oglaševanja in izdajo prepovedi za proizvode.

Postopek podeljevanja in uporabe znaka

• Da bi gospodarski subjekt prejel znak, mora predložiti vlogo:
  • eni ali več državam EU, ki vlogo pošlje pristojnemu nacionalnemu organu,
  • državi zunaj EU, ki vlogo pošlje državi EU, v kateri je proizvod dan v promet.
• Če je proizvod skladen z merili za podelitev znaka, pristojni organ sklene pogodbo z izvajalcem, s katero določi pogoje za uporabo in odvzem znaka. Izvajalec nato sme namestiti znak na proizvod. Za uporabo znaka je določeno plačilo pristojbine pri predložitvi vloge ter plačilo letne pristojbine.
• Evropska komisija je pripravila katalog proizvodov, ki jim je bil znak podeljen.

Odbor Evropske unije za znak za okolje

Odbor Evropske unije za znak za okolje je bil ustanovljen s sklepom Komisije iz leta 2010 (Sklep 2010/709/EU). Njegove člane imenuje Komisija. Sestavljajo ga predstavniki držav EU in Evropskega gospodarskega prostora ter predstavniki nekaterih evropskih organizacij, ki se na primer ukvarjajo s potrošniki, podjetji in okoljskimi zadevami. Komisija se posvetuje z odborom pri pripravi ali spreminjanju meril za podelitev znaka ter zahtev v zvezi z znakom.

Okoljska merila

• Komisija je sprejela vrsto sklepov, ki določajo okoljska merila za podelitev znaka EU za okolje različnim vrstam proizvodov; veljavnost nekaterih se je iztekla konec decembra 2016.
• Komisija je sprejela tudi Uredbo (EU) št. 782/2013 o nadomestitvi Priloge III k Uredbi(ES) št. 66/2010 ter spremembi najvišje pristojbine, dovoljene za financiranje ocene in obravnavo zahtevkov za znak za okolje, ki jih vložijo proizvajalci proizvodov.