Preudarna raba protimikrobnih sredstev v humani medicini

KLJUČNE TOČKE

V boju proti protimikrobni odpornosti priporočilo navaja posebne ukrepe za:

• okrepitev sistemov nadzora protimikrobne odpornosti in rabe protimikrobnih sredstev (npr. zbiranje podatkov o predpisovanju in rabi antibiotikov v bolnišnicah),
• razvoj ukrepov nadzora in preprečevanja v zvezi s preudarno rabo protimikrobnih sredstev z določanjem pravil glede rabe antibiotikov ter izvajanjem higienskih ukrepov in ukrepov za obvladovanje okužb v ustanovah (bolnišnicah, domovih za nego),
• spodbujanje izobraževanja in usposabljanja zobozdravnikov, farmacevtov, medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev o problematiki protimikrobne odpornosti ter zmanjšanje potrebe po antibiotikih,
• obveščanje javnosti o pomenu preudarne rabe protimikrobnih sredstev z ozaveščanjem o problematiki protimikrobne odpornosti in spodbujanjem realističnih pričakovanj glede predpisovanja antibiotikov,
• spodbujanje raziskovalnih pobud v zvezi z nadzorom protimikrobne odpornosti s poudarkom na mehanizmih pojavljanja in širjenja protimikrobne odpornosti med ljudmi.

Pravila glede zdravil

Priporočilo vsebuje smernice za rabo protimikrobnih zdravil. Vzpostaviti je treba sisteme nadzora nad prometom s protimikrobnimi zdravili, da se zagotovi njihova skladnost z načeli dobrega obvladovanja nalezljivih bolezni.

Spremljajoči ukrepi

Poročila

Države EU redno oddajajo poročila o izvajanju sprejetih strateških ukrepov. Komisija na podlagi predloženih informacij vsakih pet let objavi poročilo:

• Leta 2005 je v prvem poročilu pozvala države EU, naj:
  • se lotijo reševanja problematike samozdravljenja z antibiotiki, zlasti z izobraževanjem splošne javnosti o prisotnih tveganjih,
  • pripravijo smernice o ustreznem antibiotičnem zdravljenju.
• Leta 2010 je v drugem poročilu med drugim pozvala k ustreznim medsektorskim mehanizmom v vseh državah EU, ki bi omogočali usklajevanje izvajanja strategij, predvidenih v priporočilu.
• Leta 2015 je v tretjem poročilu pozvala države EU, naj:
  • izvajajo ukrepe nadzora in preprečevanja,
  • sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo okrepile zavezo oblikovalcev politik, da bodo obravnavali problematiko protimikrobne odpornosti,
  • spodbujajo raziskave na področjih, ki so ključna za premagovanje trenutnih vrzeli pri nadzoru protimikrobne odpornosti.

Akcijski načrti

Komisija je leta 2011 – po objavi poročil leta 2005 in 2010 in sprejetju priporočila Sveta o varnosti pacientov leta 2009 – sprejela petletni akcijski načrt za odpravljanje nevarnosti zaradi protimikrobne odpornosti.

Drugi akcijski načrt bo predstavila leta 2017. Osredotočal se bo na:

• podporo državam EU, zlasti pri vzpostavljanju, izvajanju in spremljanju njihovih nacionalnih akcijskih načrtov,
• združevanje sredstev in instrumentov EU za spodbujanje inovacij in raziskav za boj proti protimikrobni odpornosti ter
• krepitev njene vodilne vloge na globalnih forumih, predvsem v mednarodnih organizacijah in z večjimi trgovinskimi partnerji.