Izpostavljenost rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem na delovnem mestu

POVZETEK:

Direktiva 2004/37/ES – zaščita pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

• Direktiva določa pravila Evropske unije (EU) pravila EU o minimalnih zahtevah za zaščito delavcev pred tveganji za njihovo zdravje in varnost, ki nastanejo ali bi lahko nastali zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem*, mutagenim snovem* ali snovi, strupene za razmnoževanje* (CMR) pri delu, vključno s preprečevanjem tovrstnih tveganj.
• Določa posebne minimalne zahteve in mejne vrednosti na tem področju.
• Večkrat je bila spremenjena, nazadnje leta 2022 z Direktivo (EU) 2022/431, ki je v področje uporabe direktive vključila snovi, strupene za razmnoževanje, in dodala ali spremenila mejne vrednosti izpostavljenosti za nekatere rakotvorne in mutagene snovi.

KLJUČNE TOČKE

Področje uporabe

• Direktiva se uporablja za snov ali zmes, ki izpolnjuje merila za razvrstitev kot rakotvorna snov kategorije 1A ali 1B, mutagena snov za zarodne celice kategorije 1A ali 1B ali snov, ki je strupena za razmnoževanje kategorije 1A ali 1B, določena v Prilogi I k Uredbi (ES) št.1272/2008 (glej povzetek).
• Uporablja se tudi za snov, zmes ali postopek iz Priloge I k direktivi ter snovi ali zmesi, ki se sproščajo pri postopkih iz navedene priloge:
  • proizvodnja auramina;
  • delo, ki vključuje izpostavljenost policikličnim aromatskim ogljikovodikom v premogovih sajah, katranu ali smoli;
  • delo, ki vključuje izpostavljenost prahu, dimu in aerosolom pri praženju in elektrolitski rafinaciji baker-nikljevih spojin;
  • močno kisli postopek proizvodnje izopropil alkohola;
  • delo, ki vključuje izpostavljenost prahu trdega lesa;
  • delo, ki ustvarja prah kristalnega kremena, ki se vdihuje;
  • delo, ki vključuje izpostavljenost kože mineralnim oljem, ki so se pred tem uporabljala v motorjih z notranjim zgorevanjem za mazanje in hlajenje gibljivih delov motorja;
  • delo, ki vključuje izpostavljenost emisijam izpušnih plinov dizelskega motorja.
• Direktiva se ne uporablja za delavce, izpostavljene le sevanju, saj je to zajeto s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.
• Uporablja se za delavce, izpostavljene azbestu, kadar so njeni predpisi ugodnejši za zdravje in varnost pri delu kot tisti iz Direktive 2009/148/ES (glej povzetek).
• Direktiva 89/391/EGS (glej povzetek) se uporablja v celoti, brez poseganja v strožja in/ali posebna pravila iz Direktive 2004/37/ES.

Določanje izpostavljenosti in ocenjevanje tveganj

• Pri kateri koli dejavnosti, ki bi lahko vključevala tveganje zaradi izpostavljenosti snovem CMR, je treba redno določati naravo, stopnjo in trajanje izpostavljenosti delavca, da bi lahko ocenili vsa tveganja za zdravje ali varnost delavca in določili ukrepe, ki jih je treba sprejeti. Upoštevati se morajo vse poti izpostavljenosti, tudi absorpcija v in/ali skozi kožo.
• Posebno pozornost je treba posvetiti delavcem, ki so posebej ogroženi, delodajalci pa naj upoštevajo, da jih ne uporabijo na območjih, kjer bi lahko prišli v stik s snovmi CMR.
• Delodajalci morajo organom na zahtevo posredovati informacije, ki se uporabljajo za izdelavo ocene tveganja.

Obveznosti delodajalcev

• Zmanjšanje in nadomestitev. Delodajalci morajo zmanjšati uporabo snovi CMR na delovnem mestu, zlasti tako, da jih nadomestijo s snovjo, zmesjo ali postopkom, ki pod pogoji uporabe ni nevaren ali je manj nevaren za zdravje ali varnost delavcev, če je to tehnično izvedljivo.
• Preprečevanje in zmanjševanje izpostavljenosti. Kadar ocena tveganja razkrije tveganje za zdravje ali varnost delavcev, je treba preprečiti izpostavljenost delavcev. Kadar snovi CMR tehnično ni mogoče nadomestiti s snovjo, ki ni nevarna ali je manj nevarna, mora delodajalec zagotoviti, da se snov CMR proizvaja in uporablja v zaprtem sistemu, če je to tehnično izvedljivo. Če to tehnično ni izvedljivo, mora delodajalec zagotoviti, da se raven izpostavljenosti snovi CMR zmanjša na kolikor je tehnično mogoče nizko raven.
• Kadar v zaprtem sistemu ni mogoče uporabiti ali proizvesti snovi, strupene za razmnoževanje, s pragom, mora delodajalec zagotoviti, da je tveganje v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tej snovi čim manjše. To velja tudi za snovi, strupene za razmnoževanje, ki so različne od snovi, strupenih za razmnoževanje brez praga in s pragom, za katere mora delodajalec pri oceni tveganja upoštevati možnost, da za zdravje delavcev varna raven izpostavljenosti ne obstaja, in določi ustrezne ukrepe v zvezi s tem.
• Izpostavljenost snovem CMR ne sme preseči mejnih vrednosti iz Priloge III.
• Kadar koli se uporabljajo snovi CMR, direktiva navaja vrsto ukrepov, ki jih delodajalec mora uporabiti (omejitev uporabljenih količin, omejitev števila izpostavljenih delavcev, načrtovanje delovnih procesov itd.).

Informacije za pristojni organ

• Kadar rezultati ocene tveganja razkrijejo tveganje za zdravje ali varnost delavcev, mora delodajalec na zahtevo pristojnih organov tem organom dati na voljo informacije o:
  • številu izpostavljenih delavcev;
  • sprejetih preventivnih ukrepih in
  • izvedenih dejavnostih in/ali industrijskih procesih, vključno z razlogi, zakaj se uporabljajo snovi CMR.

Nepredvidena izpostavljenost

• Kjer nepredvideni dogodki ali nezgode zelo verjetno lahko privedejo do neobičajne izpostavljenosti delavcev, mora delodajalec o tem obvestiti delavce.
• Dokler se ne odpravijo vzroki nenormalne izpostavljenosti in stanje ne normalizira, smejo na prizadetem območju delati samo tisti delavci, ki so nujni za izvedbo popravil in drugih potrebnih del. V teh situacijah:
  • je treba nositi zaščitno obleko in osebno zaščitno opremo za dihala;
  • izpostavljenost ne sme biti stalna in mora biti omejena na najkrajši možni čas za vsakega delavca; in
  • nezaščitenim delavcem ni dovoljeno delati na prizadetem območju.

Predvidena izpostavljenost

• Kadar obstaja predvidljiva nevarnost znatnega povečanja izpostavljenosti, na primer med vzdrževalnimi deli, in ko so sprejeti vsi drugi tehnični preventivni ukrepi za omejitev izpostavljenosti delavcev, morajo delodajalci skrajšati trajanje izpostavljenosti delavcev na najnižjo možno raven in zagotoviti njihovo zaščito z zagotovitvijo potrebne zaščitne obleke in individualne opreme za zaščito dihal, ki jo morajo delavci nositi med trajanjem nenormalne izpostavljenosti. Izpostavljenost ne sme biti trajna in mora biti omejena na najkrajši možni čas za vsakega delavca.
• Vsa območja, ki se uporabljajo za takšne dejavnosti, morajo biti jasno razmejena in označena, nepooblaščenim osebam pa je treba na druge načine preprečiti dostop do takih območij.

Dostop do območij tveganja

• Delodajalci morajo omejiti dostop do rizičnih območij na tiste delavce, ki morajo vstopiti v ta območja zaradi svojega dela ali dolžnosti.

Higiena in osebna zaščita

• Delodajalci morajo sprejeti naslednje ukrepe za vse dejavnosti, ki predstavljajo tveganje za okužbo s snovmi CMR:
  • zagotoviti, da delavci ne jedo, pijejo ali kadijo na območjih, kjer obstaja tveganje kontaminacije s snovmi CMR;
  • oskrbeti delavce z ustrezno zaščitno ali drugo ustrezno posebno obleko;
  • zagotoviti ločena skladiščna mesta za delovna ali zaščitna oblačila in osebna oblačila;
  • zagotoviti umivalne in toaletne prostore;
  • ustrezno shranjevati, preverjati in čistiti zaščitno opremo, če je le mogoče pred in vsekakor po vsaki uporabi;
  • zagotoviti, da bo vsa okvarjena oprema popravljena ali zamenjana pred nadaljnjo uporabo.
• Delavcem se ne smejo zaračunavati stroški teh ukrepov.

Obveščanje in usposabljanje delavcev ter posvetovanje z njimi

Delodajalci morajo zagotoviti, da:

• delavce in/ali njihove predstavnike na podlagi vseh razpoložljivih informacij, zlasti v obliki informacij in navodil, zadostno in ustrezno usposobi o:
  • možnem in dodatnem tveganju za zdravje (vključno s kajenjem),
  • varnostnih ukrepih za preprečitev izpostavljenosti,
  • higienskih zahtevah,
  • varovalni opremi in obleki,
  • korakih, ki jih morajo sprejeti delavci, vključno z reševalci, v primeru incidenta in za preprečevanje incidentov;
• usposabljanje je prilagojeno tako, da upošteva vsako novo ali spremenjeno tveganje, ko so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni novim snovem CMR ali številnim različnim snovem CMR, vključno s tistimi, ki jih vsebujejo nevarna zdravila, ali v primeru spreminjanja okoliščin, povezanih z delom;
• usposabljanja se redno izvajajo v zdravstvenih ustanovah za vse delavce, ki so izpostavljeni snovem CMR, zlasti kadar se uporabljajo nova nevarna zdravila, ki vsebujejo te snovi, in se po potrebi redno ponavljajo v drugih okoljih.

Delodajalci obvestijo delavce o napravah in povezanih vsebnikih, ki vsebujejo snovi CMR, ter zagotovijo, da so vsi vsebniki, paketi in naprave, ki vsebujejo snovi CMR, jasno in čitljivo označeni ter da so opozorilni znaki jasno prikazani.

Kjer je bila določena biološka mejna vrednost*, kakor navaja Priloga IIIa, je obvezno nadzorovanje zdravja pri delu z zadevno snovjo CMR v skladu s postopki v tej prilogi. Delavce je treba obvestiti o tej zahtevi, preden se jim dodeli naloga, ki vključuje tveganje izpostavljenosti tej snovi CMR.

Treba je sprejeti ukrepe s katerimi se zagotovi, da delavci in/ali morebitni predstavniki delavcev:

• lahko preverijo, ali se direktiva uporablja oziroma so lahko vključeni v njeno uporabo, zlasti v zvezi s posledicami izbire, nošenja in uporabe zaščitne obleke in opreme za varnost delavcev ter ukrepov, ki jih določa delodajalec glede predvidljive izpostavljenosti, brez poseganja v delodajalčevo odgovornost za določanje učinkovitosti zaščitnih oblačil in opreme ter takih ukrepov glede predvidljive izpostavljenosti;
• so v primeru neobičajne izpostavljenosti čim prej obveščeni o vzrokih zanjo in o ukrepih, ki so bili ali jih je treba sprejeti za odpravo stanja.

Treba je sprejeti ukrepe, s katerimi se zagotovi, da:

• delodajalci vodijo posodobljen seznam delavcev, ki opravljajo dejavnosti s tveganjem za njihovo zdravje in varnost, kjer navedejo njihovo izpostavljenost, če so podatki na voljo;
• imajo zdravnik in/ali odgovorni organ ter vse druge osebe, ki so odgovorne za varnost in zdravje pri delu, dostop do zgornjega seznama;
• ima vsak delavec dostop do podatkov s seznama, ki se nanašajo nanj osebno;
• imajo delavci in/ali kateri koli predstavniki delavcev dostop do anonimnih skupinskih podatkov;
• se z delavci in/ali njihovimi predstavniki posvetuje o vseh zadevah, povezanih z izpostavljenostjo snovi CMR, v skladu z Direktivo 89/391/EGS.

Drugi ukrepi

Zdravstveni nadzor

• EU Države članice morajo vzpostaviti ureditev za spremljanje zdravja in varnosti delavcev v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso, tako da se njihovo zdravje ustrezno spremlja pred izpostavljenostjo in nato v rednih časovnih presledkih, dokler je potrebno za varovanje zdravja, če je primerno. Zdravnik ali organ, pristojen za zdravstveni nadzor delavcev, lahko oceni, da je treba zdravstveni nadzor nadaljevati tudi po koncu izpostavljenosti, in sicer tako dolgo, kot presodi, da je potrebno za varovanje zdravja zadevnih delavcev.
• Ta ureditev zdravstvenega nadzora mora omogočiti neposredno uporabo individualnih higienskih ukrepov in higienskih ukrepov pri delu. Kadar se nadzoruje zdravje delavca, se vodi individualna zdravstvena kartoteka. Zdravnik ali pristojni organ mora predlagati katerekoli potrebne varnostne ali preventivne ukrepe glede kateregakoli posameznega delavca.
• Delavci morajo dobiti informacije in nasvete o zdravstvenem nadzoru, ki ga bodo morda deležni po koncu izpostavljenosti.
• Če se pri delavcu ugotovi bolezenska sprememba, za katero se sumi, da je posledica izpostavljenosti snovem CMR, lahko zdravnik ali organ, odgovoren za zdravstveni nadzor delavcev, zahteva, da se opravi zdravstveni nadzor drugih delavcev, ki so bili podobno izpostavljeni.
• V Prilogi II so praktična priporočila o spremljanju zdravja delavcev.
• Vse primere raka, škodljive učinke na spolno funkcijo in plodnost pri odraslih delavcih in delavkah ali toksičnosti za razvoj pri njihovih potomcih, za katere je v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso ugotovljeno, da so posledica poklicne izpostavljenosti snovi CMR, je treba prijaviti odgovornemu organu. Države članice morajo upoštevati te informacije v svojih poročilih, ki jih predložijo Evropski komisiji na podlagi Direktive 89/391/EGS.

Vodenje evidence

• Za rakotvorne in mutagene snovi se posodobljen seznam izpostavljenih delavcev, ki ga mora hraniti delodajalec, in zdravstvena evidenca hranita vsaj 40 let po koncu izpostavljenosti.
• Za snovi, strupene za razmnoževanje, je treba posodobljen seznam delavcev, ki opravljajo dejavnosti s tveganjem za njihovo zdravje in varnost v smislu izpostavljenosti, in zdravstveni karton hraniti najmanj 5 let po koncu izpostavljenosti.
• Ti dokumenti morajo biti na voljo pristojnemu organu v primerih, ko podjetje preneha opravljati dejavnost.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

• Direktivo je bilo treba prenesti v nacionalno zakonodajo do 31. decembra 1992. Ta pravila se uporabljajo od 20. maja 2004.
• Direktivo (EU) 2022/431 je bilo treba prenesti v nacionalno zakonodajo do 5. aprila 2024.

OZADJE

Za dodatne informacije glejte

• Direktiva 2004/37/ES – rakotvorne ali mutagene snovi pri delu (Evropska agencija za zdravje in varnost pri delu).

Direktiva 2004/37/EU kodificira in nadomešča Direktivo 90/394/EGS in njene nadaljnje spremembe ter direktivi 97/42/ES in 1999/38/ES.

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva 2004/37/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) (kodificirana različica) (UL L 158, 30.4.2004, str. 50–76). Besedilo objavljeno v popravku (UL L 229, 29.6.2004, str. 23–34).

Nadaljnje spremembe Direktive 2004/37/EC so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Direktiva 2009/148/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (UL L 330, 16.12.2009, str. 28–36).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1–1355).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1–8).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 01.06.2022