KAJ JE NAMEN TEGA SPOROČILA IN ČLENOV POGODBE?

Cilj sporočila je poudariti pomen učinkovitosti¹ in pravičnosti² za sisteme izobraževanja in usposabljanja v EU, ker ugotavlja, da so ti sistemi kritična točka za razvoj dolgoročne konkurenčnosti in socialne vključenosti. Poziva, da je treba pospešiti reforme in opisuje ukrepe, ki bi jih države EU morale uvesti.
Cilj člena 9 PDEU je zagotoviti, da politike in dejavnosti EU spodbujajo visoko stopnjo zaposlenosti, ustrezno socialno zaščito, socialno vključenost, izobraževanje, usposabljanje in zdravje ljudi.
Člen 165 PDEU opisuje, kako lahko EU prispeva k razvoju kakovostnega izobraževanja s spodbujanjem sodelovanja med državami EU. EU lahko podpira in dopolnjuje njihovo dejavnost, pri čemer v celoti upošteva:
- njihovo odgovornost za vsebino poučevanja in organizacijo izobraževalnih sistemov ter
- njihovo kulturno in jezikovno raznolikost.

KLJUČNE TOČKE

Politike izobraževanja in usposabljanja imajo lahko močan pozitiven učinek na ekonomske in socialne izide, nepravičnosti v izobraževanju in usposabljanju pa povzročajo tudi ogromne skrite izdatke, ki zajemajo izgube davka na dohodek, večje povpraševanje po zdravstvenem varstvu in stroške višjih stopenj kriminala. Politike, ki zmanjšujejo te stroške, lahko omogočijo tudi ugodnosti pravičnosti in učinkovitosti.
Države EU lahko povečajo svoje donose iz sistemov izobraževanja in usposabljanja tako, da pri sprejemanju odločitev o reformah sistemov upoštevajo pravičnost in učinkovitost. Oblikovati morajo politike za stalno vseživljenjsko učenje ter na lokalni in nacionalni ravni načrtovati dolgoročno, kadar se odločajo o dodeljevanju prednostnih nalog.

Predšolsko izobraževanje ima najvišjo stopnjo dobička glede doseganja rezultatov in socialnega prilagajanja otrok. Države EU bi morale več vlagati v predšolsko izobraževanje, ki je temelj nadaljnjega učenja, preprečevanja izpada iz procesa učenja ter večje enakosti učnih izidov in splošne ravni znanja in spretnosti. Premalo naložb v zgodnje učenje vodi v občutno višje poznejše stroške za odpravo napak, kar je stroškovno manj učinkovito in se lahko povezuje z višjimi stroški politik v zvezi s kriminalom, zdravjem, brezposelnostjo in drugimi socialnimi politikami.
Programi, ki se osredotočajo tako na učenje kot tudi na osebne in socialne sposobnosti, ustvarjajo boljše izide in s tem posredno vplivajo na vse življenje, bistveno pa je vključevanje staršev. V mnogih državah EU bo treba izboljšati posebno usposabljanje učiteljev v predšolskem izobraževanju.

Sistemi izobraževanja in usposabljanja bi morali priskrbeti osnovno izobraženost in ključne sposobnosti, ki jih vsakdo potrebuje, to pa je še posebej pomembno za prikrajšane skupine ter za območja v državah EU, kjer živijo večje skupine migrantov in etničnih manjšin.
Večina raziskav kaže, da sledenje³ učencem v zgodnji dobi poslabša vplive socialno-ekonomskega ozadja na učne rezultate, učinkovitosti pa dolgoročno ne poveča. Preložitev sledenja na raven srednje šole z možnostjo prestopa med vrstami šol lahko zmanjša ločevanje in spodbudi pravičnost brez zmanjšanja učinkovitosti.
Lokalna avtonomija institucij in centralnih sistemov odgovornosti lahko izboljša dosežke dijakov in študentov, vendar mora vključevati polno zavezanost pravičnosti.
Najpomembnejši dejavniki za učinkovitost in pravičnost so kakovost, izkušnje in motivacija učiteljev, ki imajo ključno vlogo pri sodelovanju najbolj prikrajšanih. Oblikovanje politik zaposlovanja, ki zagotavljajo visokokakovostno poučevanje prikrajšanih učencev, mora biti prednostna naloga.

Prost dostop do visokošolskega izobraževanja ne zagotavlja nujno pravičnosti. Za krepitev učinkovitosti in pravičnosti bi morale države EU prilagoditi pogoje in spodbude za pripravo večjih naložb iz javnih in zasebnih virov, kjer je primerno tudi prek šolnin, vključno s spremljevalnimi finančnimi ukrepi za prikrajšane.
Visokošolske ustanove bi morale ponuditi bolj raznolike študijske programe in pobude za izpolnitev vse bolj različnih socialnih in ekonomskih potreb.
Države EU bi morale razviti jasne in raznolike možnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki vodi v nadaljnje učenje in zaposlovanje. Izboljšati bi morale tudi programe javnega usposabljanja za brezposelne in prikrajšane udeležence učnega procesa.

Države EU imajo glavno vlogo pri reševanju teh izzivov, EU pa zagotavlja, da imajo raznoliki sistemi izobraževanja in usposabljanja korist od izmenjave najboljših praks, zlasti v predšolskem izobraževanju.
Program vseživljenjskega učenja podpira mobilnost milijonov posameznikov in jim daje nova znanja in spretnosti ter pomaga, da se prilagodijo evropskemu trgu dela in izkoristijo strukturne sklade EU za sistemske reforme in projekte za razvoj zagotavljanja izobraževanja in usposabljanja.

Učinkovitost: odnos med vložkom in izidom procesa. Sistemi so učinkoviti, če vložki ustvarjajo maksimalni izid. S sistemi izobraževanja se učinkovitost navadno meri s preizkusi znanja in izpiti, učinkovitost v odnosu do širše družbe in gospodarstva pa se meri prek zasebnih in socialnih prejemkov.
Pravičnost: stopnja, do katere lahko posameznik izkoristi priložnosti, dostopnost, obravnavanje in rezultate izobraževanja in usposabljanja. Pravični sistemi izobraževanja zagotavljajo, da so izidi izobraževanja in usposabljanja neodvisni od socialno-ekonomskega ozadja in drugih dejavnikov neugodnega položaja v izobraževanju, kot so spol, status etnične manjšine, invalidnost in regionalne razlike, ter upoštevajo posebne učne potrebe posameznikov.
Sledenje: ločevanje otrok v ločene šole pred 13. letom na podlagi njihovih sposobnosti. Čeprav to samo po sebi ne vključuje ločevanja na akademsko in poklicno izobraževanje, se v praksi to pogosto dogaja. Ta opredelitev ne vključuje toka, ki vključuje oblikovanje učnega načrta za različne skupine otrok, ki temelji na njihovih sposobnostih, a na isti šoli.