Cestni promet: pravila EU o urejanju delovnega časa poklicnih voznikov

KLJUČNE TOČKE

Pravila iz direktive veljajo za vse „vozno osebje“, ki deluje v imenu podjetja, ustanovljenega v državi EU, za opravljanje spremljevalnih dejavnosti v cestnem prometu. Poleg tega velja za samozaposlene voznike.

„Delovni čas“ vključuje:

• vožnjo,
• natovarjanje in raztovarjanje,
• pomoč potnikom pri vstopu v vozilo in izstopu iz njega,
• čiščenje in tehnično vzdrževanje,
• vsa druga dela, povezana z varnostjo vozila, potnikov ali tovora, ter izpolnitev nekaterih zakonskih obveznosti, neposredno povezanih s posebnim prevozom (kot so carinske formalnosti),
• in vsak drug čas, ko se šteje, da voznik opravlja svoje delo.

Delovni teden ne presega 48 ur, vendar se lahko poveča na 60 ur, če se v štirih mesecih ne preseže povprečja 48 ur na teden.

Vozniki ne smejo delati več kot šest ur brez odmora. Takšen odmor ne sme biti krajši od 30 minut, če voznik dela od šest do devet ur na dan.

To je dopolnilo k določbam Uredbe (ES) št. 561/2006, ki določa, da je največja omejitev vožnje 4,5 ure brez odmora ali počitka.

Pravila Uredbe (ES) št. 561/2006 o počitku so v tej direktivi ohranjena. Vozniki morajo imeti dnevni in tedenski čas počitka.

Pri nočnem delu delovni čas znaša največ 10 ur v katerem koli 24-urnem obdobju.

Poročilo Komisije iz leta 2014 je analiziralo izvajanje direktive in uredbe v obdobju 2011–2012. Pri uporabi zakonodaje je ugotovilo nekatere izboljšave. Vendar pa sta nepopolnost in nedoslednost predložitev iz držav EU onemogočili poglobljeno analizo učinka na varnost v cestnem prometu ali varnost in zdravje voznikov. Evropska komisija je poudarila, da bo opravila celovito oceno delovanja socialne zakonodaje na področju cestnega prometa.