Kmetijstvo v EU – pravila financiranja, upravljanja in spremljanja

KLJUČNE TOČKE

Področje uporabe

Ta uredba določa pravila, ki zajemajo:

• financiranje odhodkov v okviru SKP;
• sisteme upravljanja in kontrol, ki jih vzpostavijo države članice EU;
• postopke potrditve obračunov in skladnosti.

Sklada za financiranje skupne kmetijske politike

SKP je bilo za obdobje 2021–2027 dodeljenih 387 milijard EUR sredstev. Ta bodo prišla iz dveh različnih skladov:

• Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS), ki je bil določen na 291,1 milijarde EUR (v tekočih cenah) in financira predvsem:
  • neposredna plačila kmetom in sektorske intervencije (Uredba (EU) št. 2021/2115) in
  • ukrepe za podporo kmetijskemu trgu (Uredbe (EU) št. 1308/2013 – glej povzetek, 228/2013 – glej povzetek in 229/2013 – glej povzetek);
• Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), ki znaša 95,5 milijarde EUR (vključno z 8,1 milijarde EUR iz instrumenta za okrevanje NextGenerationEU za pomoč pri soočanju z izzivi, ki jih prinaša pandemija COVID-19) in sofinancira nacionalne programe za razvoj podeželja, ki so jih države članice vzpostavile v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 (glej povzetek).

Sklada poleg tega financirata druge dejavnosti za podporo, kot so:

• ukrepi obveščanja in promocije kmetijskih proizvodov;
• pripravljalne dejavnosti, spremljanje, dejavnosti za upravno in tehnično pomoč.

Struktura upravljanja

Države članice imenujejo organe upravljanja SKP, in sicer naslednje.

• Pristojni organ. Organ na ministrski ravni, ki je odgovoren za:
  • izdajo, pregled in odvzem akreditacije plačilnih agencij;
  • imenovanje usklajevalnega organa ter nato izdajo, pregled in odvzem njegove akreditacije.
• Plačilna agencija. Oddelki ali organi držav članic, ki:
  • so odgovorni za upravljanje in kontrolo odhodkov;
  • morajo izpolnjevati pravila, ki jih je določila Evropska komisija.
• Usklajevalni organ. Država članica ga vzpostavi, kadar ima več kot eno plačilno agencijo. Dodelijo se mu številne naloge, vključno z:
  • zbiranjem in pošiljanjem informacij Komisiji;
  • predložitvijo letnega poročila o smotrnosti Komisiji;
  • spodbujanjem skupne uporabe pravil EU.
• Certifikacijski organ. Javni ali zasebni revizijski organ, ki izda mnenje, ki je sestavljeno v skladu z mednarodno priznanimi revizijskimi standardi in v katerem je navedeno, ali:
  • obračuni plačilne agencije prikazujejo verodostojno in pošteno sliko;
  • vzpostavljeni sistemi upravljanja držav članic pravilno delujejo;
  • sta poročanje o smotrnosti glede kazalnikov učinkov za namene letne potrditve smotrnosti iz člena 54 te uredbe in poročanje o smotrnosti glede kazalnikov rezultatov za večletno spremljanje smotrnosti iz člena 128 Uredbe (EU) 2021/2115, ki dokazujeta skladnost s členom 37 te uredbe, pravilna;
  • so odhodki za ukrepe iz uredb (EU) št. 228/2013, 229/2013, 1308/2013 in 1144/2014 (glej povzetek), za katere je bilo od Komisije zahtevano povračilo, zakoniti in pravilni.

Finančno upravljanje

Uredba določa pravila za finančno upravljanje obeh skladov, ki vključujejo:

• za EKJS:
  • proračunska disciplina, vključno z zgornjo mejo proračunskih sredstev, kmetijsko rezervo, postopkom proračunske discipline in mesečnim sistemom zgodnjega opozarjanja in spremljanja,
  • financiranje odhodkov, vključno s postopkom za mesečna plačila;
• za EKSRP:
  • financiranje programov za razvoj podeželja v okviru strateškega načrta SKP,
  • finančni prispevek k intervencijam za razvoj podeželja, vključno z dogovori o predfinanciranju, vmesnimi plačili, plačilom preostalega zneska in samodejno sprostitvijo.

Potrditev obračunov

• Pregledi. Komisija bo izvajala preglede v državah članicah, vključno s preverjanjem, ali:
  • so upravne prakse skladne s pravili EU;
  • imajo odhodki, ki spadajo na področje uporabe člena 5(2) in člena 6 te uredbe ter ustrezajo intervencijam iz Uredbe (EU) 2021/2115, ustrezen učinek, kot je naveden v letnem poročilu o smotrnosti;
  • so bili odhodki v zvezi z ukrepi iz uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 229/2013, (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 1144/2014 izvršeni in preverjeni v skladu z veljavnimi pravili EU;
  • se delo certifikacijskega organa izvaja v skladu s členom 12 in za namene oddelka 2 poglavja II, naslov II;
  • plačilna agencija izpolnjuje minimalne pogoje za akreditacijo iz člena 9(2) in ali država članica pravilno uporablja člen 9(4);
  • se strateški načrt SKP pravilno izvaja;
  • se akcijski načrti pravilno izvajajo.
• Dostop do informacij in dokumentov. Države članice morajo Komisiji dati na voljo vse potrebne informacije in dokumente.
• Letna potrditev obračunov. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi odloči o popolnosti, točnosti in resničnosti obračunov, ki jih predložijo plačilne agencije.
• Letna potrditev smotrnosti. Kadar odhodki v okviru strateškega načrta SKP nimajo ustreznega učinka, kot je bil naveden v letnem poročilu o smotrnosti, Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi zneske, za katere se zmanjša financiranje EU.
• Postopek potrditve skladnosti. Kadar odhodki niso bili izvršeni s pravom EU, Komisija določi znesek, ki se izključi iz financiranja EU.

Kontrole

• Da bi zagotovili, da se podpora pravilno dodeli upravičencem, morajo države članice vzpostaviti učinkovite sisteme upravljanja in kontrole.
• Kontrole s strani nacionalnih organov vključujejo sistematične preglede področij, na katerih je tveganje za napake največje.
• Za nekatera plačila morajo države članice voditi sistem za upravljanje in kontrolo plačil kmetom, tj. integrirani administrativni in kontrolni sistem.
• Obstajajo posebna pravila o pregledu trgovinskih dokumentov plačilnih agencij ali upravičencev (ali njihovih predstavnikov), ki so neposredno ali posredno povezana s sistemom financiranja EKJS, da se preveri, ali so se transakcije, ki so del sistema, dejansko in pravilno izvajale. Ta pravila se ne uporabljajo za ukrepe, ki jih zajema integrirani administrativni in kontrolni sistem.

Kazni

• Uredba od držav članic zahteva, da morajo poleg neplačila ali ukinitve plačila upravičencem, ki ne izpolnjujejo meril glede upravičenosti, zavez ali drugih obveznosti, po potrebi naložiti upravne sankcije.
• Uredba od držav članic zahteva, da vzpostavijo sistem za uporabo upravnih sankcij za tiste upravičence, ki niso skladni s pravili socialne pogojenosti, povezanih z zdravjem, varnostjo in zaposlitvenimi pogoji.

Skupna pravila

Uredba določa tudi številna skupna pravila, ki pokrivajo vprašanja, kot so:

• informacije, ki jih Komisiji predložijo države članice, in njihova uporaba;
• uporaba evra in menjalnega tečaja;
• zahteva glede preglednosti po objavi imen upravičencev, razen tistih, ki prejemajo zelo majhne zneske (1 250 EUR ali manj glede na državo članico);
• sredstva za Komisijo, s katerimi se zagotovi, da se odhodki izvedejo v skladu s pravili EU – vključno s pristojnostjo, da se zmanjšajo ali začasno prekinejo plačila.